Razkropljeni po zemlji je, kot je Kavčič ob robu današnje podelitve povedal v izjavi za medije, zelo nenavaden roman, saj vsak od prvoosebnih pripovedovalcev govori nek svoj jezik, vsak ima tudi posebno barvo govora. Glavna junakinja Hiruko v Evropi išče maternega govorca japonščine, saj da bi se šele tako lahko mogoče znova našla in izrazila, potem pa jo potovanje zapelje v nepričakovane smeri. Kot je dejal, junakinja na koncu ugotovi, da je pomembnejše najti edinstveno govoreče bitje, kot se sama izrazi, s katerim splete drugačne, nove vezi ter ustvari dialog kot pa pogovor z rojakom v svojem maternem jeziku.
Že v pogovoru z nominiranci je Kavčič poudaril pozabo jezika, če tega ne uporabljaš, kot zanimivost romana pa je nato izpostavil, da avtorica v njem dobro prikaže prav spominjanje pozabljenih besed, struktur in zgodb. Japonsko avtorico Tawada, ki piše v materni japonščini in nemščini, je označil za zelo spretno pripovedovalko in izmišljevalko zgodb, "nikoli ji ne zmanjka fantazije". Ob prejemu nagrade upa, da bo avtorica požela pozornost slovenskega bralstva, ne le s svojimi japonskimi deli, pač pa tudi z nemškimi. Rad bi nadaljeval s prevajanjem trilogije.
Kavčič je v zadnjih letih opozoril nase z več odličnimi prevodi iz japonščine, najbolj pa med njimi izstopa prevod Razkropljeni po zemlji. Kot so utemeljili nagrado, v prevodu spretno ohranja besedne igre, ki jih je vse polno, jezikovne diskusije pa posreduje tako, da v prevodu učinkujejo enakovrednemu izvirniku. Ob šestih prvoosebnih pripovedovalcih je moral Kavčič tako prevajati in razbirati razlike med reprezentacijo vseh teh jezikov in njihovih nivojev v japonščini ter poiskati način, kako te nianse prevesti v slovenščino. Z izzivi se je spopadal s pretanjenostjo in natančnostjo.
Ob vsem tem mu je po njihovem mnenju uspelo ohraniti humornost in lahkotnost romana, kot tudi poustvariti onomatopejske učinke, ki so številni in za avtorico zelo pomembni. Slednje je storil v izrazno in strukturno izredno bogati slovenščini, so še menili.
"V strojnem prevajanju ni resnice"
Na vprašanje STA glede umetne inteligence kot pomembnega dejavnika v svetu ustvarjalnosti je Kavčič ob robu podelitve še povedal, da se prevajalci o njenem vplivu veliko pogovarjajo, se tega bojijo. Kot je poudaril, ne gre za to, da je umetna inteligenca dejansko sposobna delo, kot je ta roman, prevesti na človeški način. Po njegovih besedah gre bolj za to, da ljudje mislimo, da nam bo uporaba umetne inteligence nekaj olajšala, a da tovrstnih stvari "niti ne bi smela olajševati, kajti jezik je človeška tvorba in bi jo moral človek tudi prevajati v druge jezike". Nikakor ne bi bilo enakovredno. Kot je dodal, mora zadeva vedno "iti čez človeški filter, človeško interpretacijo, kajti šele tako pridemo do resnice". "V strojnem prevajanju ni resnice," je dejal.
Poleg Kavčiča so bile za Sovretovo nagrado nominirane še Polona Glavan za prevod romana Lolita rusko-ameriškega pisatelja Vladimirja Nabokova (Mladinska knjiga), Maja Ropret za prevod romana Demon Copperhead ameriške pisateljice Barbare Kingsolver (Morfemplus), Namita Subiotto za prevod kratkoprozne zbirke Freske in groteske makedonskega pisatelja Venka Andonovskega (LUD Literatura) in Lara Unuk za prevod kratkoprozne zbirke Užitek v sencih grške avtorice Zyranne Zateli (LUD Literatura).
Žirijo so sestavljali Jernej Županič kot predsednik, Živa Borak, Niko Jež, Mojca Kranjc in Katarina Marinčič.