Zgodnja zgodovinska drama Williama Shakespeara Rihard III. je nastala proti koncu 16. stoletja kot sklepni del njegove prve tetralogije o angleških dinastičnih spopadih: sledi vzponu in padcu Riharda, vojvode Gloucestrskega, ki z manipuliranjem, spletkami in nasiljem postopno odstrani vse tekmece in se povzpne na prestol. Pri tem se izdaje, umori in prevare vrstijo v hitrem, zelo natančno načrtovanem zaporedju, ki ga Rihard sam razkriva občinstvu – toda v trenutku, ko oblast doseže, se začne njegov popolni nadzor nad dogajanjem krhati … Igra, ki skozi uprizarjanje pripovedi o povzpetniku razkriva mehanizme oblasti, bo nocoj ob 20. uri zaživela v Drami SNG Maribor; predstavo režira Jan Krmelj, ki je skupaj z dramaturgom Jernejem Potočanom tudi avtor priredbe.
Uprizoritev izhaja iz razumevanja oblasti kot procesa, konstrukcije, ki nastaja pred očmi gledalcev; oder ni več zgodovinski dvor, ampak razpadajoč prostor, nekakšen peskovnik oblasti, v katerem se resničnost nenehno montira, ureja ter na novo interpretira – Rihard pa v tem smislu ni zgolj vladar, temveč režiser lastne zgodbe, tisti, ki vodi pogled in določa pomen dogodkov. Ključni element predstave je pri tem odnos do občinstva: enako kot v izvirniku Rihard neposredno nagovarja gledalce, jim razkriva svoje načrte in prijeme, podobno kakor tudi sodobna politika deluje skozi uprizarjanje ter javno konstrukcijo resnice – tu nasilje ni več prikrito, ampak je izrečeno, transparentno, na nekak način pa zato tudi bolj sprejemljivo. »To zgodbo o vzponu na oblast vidim kot zgodbo o tem, kako oblast nastaja, kako se jo gradi, toda tudi o tem, kako nekdo prevzema nadzor nad opisovanjem realnosti,« poudarja Krmelj.
Dramaturg Jernej Potočan dodaja, da Riharda ni mogoče razumeti kot neke vrste napako v sistemu, saj je v resnici prav on sam najdoslednejši izraz sistema. Svet, v katerem deluje, nagrajuje odločnost, učinkovitost in pripravljenost na nasilje, in Rihardu uspe ravno zato, ker razume pravila igre in se jim prilagodi do skrajnosti – kot tak pa iz zgodovinskega lika prerašča v arhetip figure oblasti, ki se vzpostavlja skozi manipulacijo ter spektakel. Priredba je nastala po prevodih Milana Jesiha in Mateja Bora, scenografijo je zasnoval Dorian Šilec Petek, kostumografijo Brina Vidic, skladatelj je bil Val Fürst, svetlobo je oblikoval Andrej Hajdinjak, avtorica videa pa je Klara Debeljak. Nastopajo Petja Labović, Žan Koprivnik, Minca Lorenci, Nataša Matjašec Rošker, Gaja Filač, Davor Herga, Ksenija Mišič, Matevž Biber, Nejc Ropret, Viktor Hrvatin Meglič in Gorazd Žilavec.