Angleški pisatelj, esejist in novinar George Orwell je širši javnosti bržkone najbolj znan po svojih romanih Živalska farma (1945) in 1984 (1949), vendar v njegovem opusu enaka teža pripada tudi reportažnim, esejističnim in dokumentarnim zapisom, med katere spada tudi danes znamenito delo Pot v Wigan (1937); v njem skozi neposredno izkušnjo oriše revščino severnoangleških revirjev, polemično premišljuje razloge zanjo, zatem pa se tudi jasno zavzame za socializem. Prav na to knjigo, ki je pred leti izšla tudi v slovenskem prevodu Tine Mahkota, se vsebinsko ter idejno naslanja predstava Hvala za vaš prispevek, ki jo bodo nocoj ob 20. uri premierno izvedli na odru novomeškega Anton Podbevšek Teatra v režiji Bora Ravbarja ter v koprodukciji z Gledališčem Glej.
Avtorja besedila za predstavo sta Bor Ravbar in Varja Hrvatin, ki je tudi dramaturginja uprizoritve; v njem so uporabljeni tudi posamezni fragmenti iz prevoda Orwellovega dela. Kot pojasnjujejo ustvarjalci, prvi del predstave ponuja njegovo raziskavo življenja, dela in organiziranja delavcev v mestu Wigan na severu Anglije v 30. letih prejšnjega stoletja – Orwell v njej opisuje življenjske razmere, bedo, bolezni in načine izkoriščanja, značilne za industrijsko razviti angleški sever, pa tudi to, kako se s svojim položajem soočajo izkoriščani delavci. Pri tem pod drobnogled zelo ostro postavlja tudi svoje meščansko poreklo in z njim povezan pogled na bedo in ljudi, ki jih opisuje. Ponekod z več, drugje pa z manj distance se Orwell umesti naravnost v središče dogajanja, da bi laže razumel strukturno pozicijo, ki mu je kot predstavniku srednjega razreda tuja.
Kako prebuditi zavest
V nadaljevanju uprizoritev Hvala za vaš prispevek razpira tudi vprašanja o poziciji javne osebe – intelektualca, raziskovalnega novinarja, raziskovalca, znanstvenika, publicista, esejista, umetnika, režiserja, igralca, pisatelja – v sodobni družbi, še razloži režiser Bor Ravbar. »V avtorski ekipi smo izhajali s stališča, da je v javnem prostoru nujno govoriti o delavstvu, razrednem boju in ideoloških ter represivnih aparatih države na poglobljen, pretehtan in vključujoč način. In danes je to še toliko bolj pomembno zaradi vseh sredstev, ki jih vladajoči razred uporablja za zatiranje tovrstne debate ter preusmerjanje pozornosti.« Vendar pa je odločitev, da se o tem spregovori, šele začetek procesa, dodaja. »V središčno točko uprizoritve zato postavljamo vprašanje – kako danes javno govoriti o delavskem razredu, ga uprizarjati ali celo upodabljati, ne da bi ga s tem izrabljali ali fetišizirali?«
Predstava sledi načelom Brechtove gledališke dediščine in uporablja delavniški pristop, pri čemer se osredotoča na informiranost igralca in aktivnost gledalca. »Vse to pa z namenom, da pri gledalcu utrdimo glavno tezo uprizoritve: da se beda delavskega razreda, h kateri kot potrošniki v zahodnem svetu prispevamo čisto vsi, ne dogaja nekje daleč, temveč je povsod okoli nas.« V predstavi igrajo Gašper Lovrec, Rok Kravanja, Filip Štepec, Damjana Černe in Diana Kolenc, scenografija je delo Žive Brglez, kostumografijo je zasnovala Nina Čehovin, glasbo je prispeval Vid Greganović, odrski gib je oblikoval Ivan Peternelj, svetlobo in video pa Domen Lušin.