Predstave JNana Theatre so bile doslej zasnovane kot enkratni dogodki: zgodile so se na izbrani lokaciji, pogosto v naravi, nato pa za njimi razen spomina udeležencev skoraj ni ostalo ničesar. Javnih ponovitev ni bilo, občinstvo je bilo omejeno, vstopnice pa so po besedah ustanoviteljice Nane Šumrada Slavnić praviloma pokupile ženske iz njenega širšega kroga.
Po devetih letih se bo to spremenilo. V nedeljo, 30. avgusta, bo JNana Theatre svojo jubilejno 20. predstavo prvič ponudil širšemu občinstvu. Draigvala se bo začela na Brdu pri Kranju, nato pa se bo dogajanje preselilo v Viba film v Ljubljani. Prehod med dvema prizoriščema je del zasnove predstave, ki povezuje gledališče v naravnem okolju z odrskim in projekcijskim svetom filmskega studia.
JNana Theatre se opredeljuje kot neodvisno zasebno imerzivno gledališče, ki zgodbe, mite in epe postavlja ob slapove, jezera, gozdove in travnike ali v tehnološko ustvarjene iluzije prostora. V dosedanjih predstavah so se med drugim ukvarjali z Ledo, Kleopatro, Ivano Orleansko, Marijo Magdaleno ter slovanskimi in keltskimi miti.
Od večerje s plesom do gledališke produkcije
Za gledališčem stoji Nana Šumrada Slavnić, po poklicu pravnica, ki je delala v tujini in v mednarodnih podjetjih, med drugim tudi pri slovenskem podjetju Outfit7. Umetniško ustvarjanje je bilo sprva njen zasebni prostor, ločen od poklicne poti. Po rojstvu druge hčerke je začutila, da ji manjka ustvarjalnosti, ki jo je od otroštva iskala predvsem v plesu, zato je za prijateljice začela pripravljati posebna druženja.
Prvi dogodek je bil večerja s plesno točko. Poznejše izvedbe so postajale vse bolj zahtevne, k ustvarjanju pa so začeli pristopati poklicni igralci, plesalci, glasbeniki in drugi umetniki. Iz zasebnega druženja je postopoma nastalo gledališče z lastno ustvarjalno metodo, ki združuje uprizoritvene umetnosti, vizualne podobe, mitološke motive in izbrane lokacije.
»Ko gradiš nekaj srčnega, je to investicija, za katero ni nujno, da se povrne. V umetnost je kljub temu vredno vlagati, saj daje dodano vrednost in koristi vsem,« pravi Šumrada-Slavnićeva. K odločitvi, da gledališče odpre javnosti, naj bi jo spodbudili tudi sodelujoči umetniki, ki so menili, da so produkcije dovolj izdelane, da presežejo prvotni zasebni krog.
Takšen razvoj potrjuje tudi igralka in plesalka Maša Tiselj, ki sodelovanje z JNana Theatre opisuje kot »obred prehoda«. Ustvarjalni proces se po njenih besedah začne z veliko, skoraj mistično zamislijo, ki med pripravami pri sodelujočih sproža navdušenje, dvome in osebne preizkušnje, dokler se posamezni elementi ne povežejo v predstavo. »To niso samo predstave, ampak rituali, ki se dotaknejo nečesa globoko v človeku in ga spreminjajo,« meni.
Iskanje lastne poti in notranjega zmaja
Osrednji motiv nove predstave je iskanje lastne poti, glasu in moči. V ospredju sta sestri, ki iščeta svoje poslanstvo in stik z lastno dušo, na poti pa srečata svečenico Norno. Ta ju želi voditi naprej, vendar ena od njiju njeno vodstvo zavrača. Naslovna Draigvala je zmajevska svečenica, zmaj pa v predstavi ni le pravljično bitje, temveč prispodoba notranje moči, ki se lahko prebudi šele, ko človek sprejme svojo pot.
Predstava bo povezala igro, ples, glasbo, vizualno umetnost, dogajanje v naravi in kompleksne projekcije. Koreografijo podpisuje Anja Möderndorfer, nastopili pa bodo Tina in Pia Skvarča, Maša Tiselj, Gaia Višnar, Gea Erjavec, Brigita Krašovec, Luka Bokšan, Srđan Milovanović, Roman in Ajda Kristina Vučajnk ter Tanja Pečenko. Pridružili se jim bodo izvajalci srednjeveških borilnih veščin, posebna gostja večera pa bo Sara Briški Cirman - Raiven.
Igralka Pia Skvarča, ki z gledališčem sodeluje drugič, v njegovi produkciji prepoznava odmik od klasičnega gledališkega modela. »Nana v predstavah združuje igro, ples, glasbo in vizualno umetnost ter jih povezuje z napredno uporabo tehnologije. Tako nastaja celostna sodobna gledališka izkušnja,« pravi. Obenem meni, da slovenski prostor potrebuje tudi produkcije, ki si kljub njegovi majhnosti zastavijo ambiciozne izvedbene in umetniške cilje.
Draigvala bo tako za JNana Theatre pomenila dvojni prehod: iz narave v filmski studio in iz zasebnega kroga pred širše občinstvo. Ker je zasnovana kot enkraten dogodek brez napovedane ponovitve, bo od njenega sprejema odvisno tudi, ali je jubilejna predstava zgolj izjema ali začetek javnejšega obdobja gledališča.