Izbor najboljših in vsebinsko prodornih gledaliških uprizoritev preteklega leta bo ponudil sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu, ki jih je izbrala dramaturginja in teatrologinja Zala Dobovšek. Po besedah selektorice zato izbrane dokumentaristične uprizoritve ne le tematizirajo, temveč tudi kritično in pogumno razpirajo občutljive točke naših življenj. Takšna bo tudi otvoritvena predstava Tekst telesa avtorice Anje Novak - Anjute v režiji Tjaše Črnigoj, ki je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj.
Deklica in telo
Kot so pred premiero povedali v Kranju, je glavni protagonist besedila žensko telo, ki je predstavljeno kot inventar izkušenj, ki presegajo življenje ene posameznice in pripadajo različnim generacijam žensk. »Celotna predstava se odvije v trenutku, ko se na nekem praznovanju zgodi kolaps anoreksičnega telesa in se odpre prostor med življenjem in smrtjo, prostor fantazije, v katerem se protagonistka, razdeljena na deklico in telo, srečuje s pomembnimi osebami, ki so jo zaznamovale v življenju, sama s seboj in s telesom,« je o predstavi povedala režiserka Tjaša Črnigoj.
Po njenih besedah je predstava nekakšna genealogija anoreksije, ki daje besedo tako užitku kot tudi sramu, zatiranju in izkušnjam nasilja različnih generacij žensk. Daje prostor pripovedim, ki so na naših odrih redkeje predstavljene, a jih je nujno slišati. »Predstava ne pripoveduje le zgodbe deklice, ki trpi za anoreksijo, temveč tudi njene mame, ki je bila spolno zlorabljena, in babice, pri čemer problematizira vlogo žensk v okolju, ki jih reducira le na reproduktivno funkcijo dojenja in rojevanja,« poudarja režiserka in ob tem izpostavlja, da jo je presunilo, kako besedilo na igriv, humoren in inventiven, a hkrati ranljiv način ubesedi, kako se v eno telo vtisnejo zgodbe različnih generacij žensk. »To ni le osebna intimna zgodba posameznice, ampak ima tudi zelo pomembno politično dimenzijo. Govori o patriarhalnem okolju, ki skuša disciplinirati ženske in njihova telesa, ter o strategijah upora in načinih, kako se ženske skozi različne generacije s tem spopadajo,« je še dodala.
Tudi Darja Reichman, ki igra mamo, je poudarila, da je izjemno pomembno o stvareh spregovoriti, se pogovarjati in ne molčati. »Ko ta mama zmore povedati, kaj se je v njej dogajalo, lahko s tem v veliki meri pomaga tudi deklici,« je pojasnila.
Vesna Jevnikar pravi, da se tudi babice soočajo s problemom telesa, svojega in drugih. »Telo si vse zapomni in na stara leta, ko imaš revmo, to boli. Babica, ki jo igram, upora proti zlorabi telesa ni znala narediti. Ženske prepogosto dajejo svoje telo na pladenj. Tudi danes,« je še dodala.
Bogat dodatni program
Teden slovenske drame bo tako kot vsako leto zaznamoval tudi bogat spremljevalni program. Kot je pojasnila pomočnica direktorja Prešernovega gledališča Nika Leskovšek, bo namenjen refleksiji, samoosmišljanju in premisleku aktualnega dogajanja v slovenski dramski in gledališki krajini pa tudi intermedijski dopolnitvi in bogatitvi tekmovalnega ter spremljevalnega programa. »Krovni tematski sklop letošnjega Tedna slovenske drame je Zofija in Etika. V festivalski manifestaciji nastopata Zofija in Etika kot Zofka (Zofija) Kveder ter K. S. Stanislavski s svojo nepogrešljivo Etiko. Njune modre misli bodo v času festivala na ogled povsod: na festivalskih majicah, v Galeriji na mestu, med dogodki na festivalu ter v Katalogu 56. TSD,« je še povedala Nika Leskovšek.
Skupaj s številnimi partnerji bodo tako pripravili niz okroglih miz, izvedli dva dneva nominirancev, v sodelovanju z Radiem Slovenija bodo v živo uprizorili radijsko igro, posebno pozornost bodo namenili Zofki Kveder, pripravili bodo delavnico, del bogatega in vsebinsko pestrega programa pa bodo tudi pogovori, koncerti in filmski program.