Ulica Ramovša ne pozna, čeprav njegov kip pred Narodno in univerzitetno knjižnico že dolgo zre na mimoidoče po ljubljanski Vegovi ulici. Čeprav se po njem imenuje inštitut za slovenski jezik pri ZRC SAZU. Ramovš je bil med ustanovitelji Univerze v Ljubljani, leta 1919 je imel na njej prvo predavanje, bil je dekan Filozofske fakultete, kasneje tudi rektor. Bil je med ustanovitelji slovenske Akademije znanosti in umetnosti leta 1938, postal njen redni član, nato glavni tajnik in na koncu predsednik. Dve leti pred smrtjo, leta 1950, je za znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu, izšel je istega leta, prejel Prešernovo nagrado, ki so jo takrat podeljevali tudi za znanstvene dosežke.
Marko Stabej Foto: Bojan Velikonja
Jezikolumna: Kozarec vode v viharju
Včeraj je bila obletnica rojstva Frana Ramovša, jezikoslovca, profesorja, pobudnika Univerze v Ljubljani. Jutranji voditelj na Valu 202 je poročal, da je poprosil novinarskega kolega pri izvedbi neke druge ulične ankete, naj ljudi povpraša tudi po Franu Ramovšu, a razočarano dodal, da si žalostni rezultati ne zaslužijo radijskega etra.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×