Jezikolumna: Kozarec vode v viharju

Ulica Ramovša ne pozna, čeprav njegov kip pred Narodno in univerzitetno knjižnico že dolgo zre na mimoidoče po ljubljanski Vegovi ulici. Čeprav se po njem imenuje inštitut za slovenski jezik pri ZRC SAZU. Ramovš je bil med ustanovitelji Univerze v Ljubljani, leta 1919 je imel na njej prvo predavanje, bil je dekan Filozofske fakultete, kasneje tudi rektor. Bil je med ustanovitelji slovenske Akademije znanosti in umetnosti leta 1938, postal njen redni član, nato glavni tajnik in na koncu predsednik. Dve leti pred smrtjo, leta 1950, je za znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu, izšel je istega leta, prejel Prešernovo nagrado, ki so jo takrat podeljevali tudi za znanstvene dosežke.