V 91. letu starosti je umrla profesorica za angleško in ameriško književnost na ljubljanski filozofski fakulteti, je poročal časnik Delo.
Po maturi na Klasični gimnaziji je Meta Grosman študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1960 tam diplomirala. Študij je nadaljevala na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, študirala pa je tudi v Londonu in ZDA. Na Univerzi v Miamiju je leta 1965 magistrirala, leta 1971 pa nato doktorirala na ljubljanski filozofski fakulteti.
V Ljubljani je bila skoraj desetletje predstojnica oddelka za anglistiko, ki je v tem času pridobil ključne kadre in razvil močni katedri za jezikoslovje ter specialno didaktiko angleščine.
Kot članica je sodelovala tudi pri pripravi nacionalnega programa za razvoj pismenosti, ki je nastal leta 2006. Za leto 2011 je prejela nagrado slovenske sekcije Ibby, namenjeno promotorjem mladinske književnosti in branja.
Branje jo je zanimalo že od študijskih let, o bralcu, branju in književnem pouku pa je objavila tudi številne študije. Bila je predsednica Bralnega društva Slovenije in bila dejavna v gibanju Bralna značka.
Skrbela tudi za promocijo materinščine
Velik poudarek je namenjala tudi poudarjanju materinščine. Tako je v intervjuju za STA pred več kot desetletjem dejala, da je to "jezik posebnega in največjega pomena". "V njem ustvarja vse odnose do sveta s prevzemanjem temeljnega poimenovanja in vse odnose do soljudi. Skozi materinščino in s pomočjo materinščine začne zanj svet obstajati v taki obliki, kot ga posreduje prav materinščina. Vsi drugi jeziki skupaj z angleščino ne morejo opraviti te temeljne jezikovne funkcije," je povedala.
Takrat je opozarjala tudi na izgubo veščine branja. "Seveda je pomembno, da ljudje berejo, četudi šund. Zdaj vemo, da so milijoni Evropejcev nepismeni, verjetno zato, ker so izgubili veščino branja zaradi nebranja. Do tega pojava prihaja tudi pri nas, še posebej, kadar je pismenost slabo usvojena. Poleg tega pa branje manj kakovostne književnosti omogoča tudi prehod na branje boljše književnosti, okus za branje šunda ni naravna marveč privzgojena danost. Čeprav smo še pred kratkim mislili drugače, danes ohranjanje bralne zmožnosti ni več samoumevno, zanjo se moramo dejavno truditi z branjem," je izpostavila.