Matissove dragocene grafike po osmih mesecih našli v ovojnici

Osem Matissovih del, ki so od decembra veljala za izgubljena, ni končalo v skrbno varovanem skladišču ali skrivni zbirki katerega od premožnih naročnikov. Policisti so jih v četrtek našli spravljene v ovojnici v stanovanju v São Bernardu do Campu, mestu na širšem območju São Paula. Po prvem pregledu naj med več kot osemmesečnim izginotjem ne bi bila poškodovana.

V stanovanju so aretirali 44-letnega Joãa Paula Linharesa de Araúja, osumljenega prikrivanja ukradenih predmetov in nezakonite posesti orožja. Preiskovalci domnevajo, da je grafike hranil za Laéssia Rodriguesa de Oliveiro, ki naj bi načrtoval rop in je od aprila v priporu zaradi drugega primera. Aretirani Araújo naj bi bil njegov prijatelj, njegova odvetnica pa trdi, da ni vedel, kaj je bilo v ovojnici, ki jo je sprejel v hrambo.

Policija je vrednost najdenih del ocenila na več kot milijon realov oziroma približno 170.000 evrov. Za umetnostne zgodovinarje je njihova kulturna vrednost precej večja, saj gre za del redke izdaje ene najpomembnejših umetniških knjig 20. stoletja. Mestne oblasti so potrdile, da so grafike že prevzeli predstavniki knjižnice Mário de Andrade, pred ponovno vključitvijo v zbirko pa jih bodo pregledali konservatorji. Javnosti za zdaj ne bodo dostopne.

Rop na zadnji dan razstave

Tatova sta v knjižnico Mário de Andrade vstopila 7. decembra lani, v nedeljo dopoldne, ko je bila odprta razstava Od knjige do muzeja. Obnašala sta se kot običajna obiskovalca, nato pa je eden od njiju varnostnici pokazal orožje. Odvzela sta ji telefon in radijsko zvezo ter obvladala starejša obiskovalca, ki sta si ogledovala razstavo.

Medtem ko je eden s stene jemal Matissove grafike, je drugi iz steklene vitrine pobral še pet Portinarijevih del. Vse sta zložila v platneno torbo in skozi glavni vhod mirno zapustila stavbo. Pobegnila sta proti bližnji postaji podzemne železnice; avtomobil, ki naj bi jima služil za beg, se je kmalu po ropu zaradi električne okvare ustavil, zato sta ga morala zapustiti.

Rop ni bil naključen. Zgodil se je na zadnji dan razstave, grafike pa so bile očitno izbrane vnaprej. Policija primer obravnava kot delo organizirane skupine z razdeljenimi nalogami – od izvedbe ropa in odstranjevanja del iz okvirjev do njihovega skrivanja ter morebitne prodaje. Prav iskanje poti, po katerih naj bi ukradena dela prišla na črni trg, je preiskovalce pripeljalo do stanovanja v São Bernardu do Campu. 

Razstava, ki sta jo skupaj pripravila knjižnica in Muzej moderne umetnosti São Paulo, je bila del praznovanja stoletnice knjižnice Mário de Andrade. Prikazovala je, kako je moderna umetnost v Brazilijo vstopala tudi skozi ilustrirane knjige, grafične mape in posebne bibliofilske izdaje. Med osrednjimi eksponati sta bili Matissova knjiga Jazz in posebna izdaja romana Menino de engenho brazilskega pisatelja Joséja Linsa do Rega, opremljena s Portinarijevimi grafikami. 

Tatova tako nista odnesla klasičnih slikarskih platen, temveč dela na papirju, ki stojijo na meji med knjigo in samostojnim umetniškim predmetom. Prav zaradi manjšega formata jih je bilo mogoče v nekaj minutah odstraniti, zložiti v torbo in pozneje skriti v navadno ovojnico.

Knjiga, v kateri je Matisse »risal s škarjami«

Matisse je Jazz začel ustvarjati leta 1943, ko zaradi bolezni ni več mogel slikati tako kot prej. Barvne oblike je izrezoval iz papirja, pobarvanega z gvašem, in postopek poimenoval »risanje s škarjami«. Kompozicije so nato reproducirali s tehniko pochoir, pri kateri se barve nanašajo skozi šablone. Knjiga je izšla leta 1947 v vsega 250 izvodih in vsebuje 20 barvnih podob, med katere je vključen Matissov lastnoročno izpisani tekst. Danes velja za eno ključnih ilustriranih knjig moderne umetnosti. 

Med osmimi najdenimi grafikami so Klovn, Cirkus, Gospod Loyal, Mora belega slona, Codomas, Plavalka v akvariju, Požiralec mečev in Kavboj. Za njihovimi izrazitimi barvami ter motivi cirkusa in potovanj se skriva tudi čas njihovega nastanka. Matisse jih je ustvarjal med drugo svetovno vojno, zato umetnostni zgodovinarji v navidezni igrivosti serije prepoznavajo še občutke nevarnosti, izgube in smrti.

Matissova dela so se zdaj vrnila v knjižnico, pet Portinarijevih grafik pa še iščejo. Policija preverja možnost, da so jih storilci že prodali. Njihovo izginotje je za Brazilijo še posebej občutljivo, saj Portinari velja za enega osrednjih predstavnikov tamkajšnjega modernizma, njegova dela pa so pogosto prikazovala življenje delavcev in podeželskega prebivalstva.

Po ropu je knjižnica poostrila varovanje, spremenila varnostne protokole in okrepila usposabljanje zaposlenih. V stavbi je zdaj 30 varnostnikov. Toda preiskava še ni končana: vrnitev osmih Matissovih grafik je rešila samo del primera. Pot od knjige do muzeja, o kateri je govorila razstava, je z ropom dobila nepričakovano nadaljevanje – pot na črni trg in nazaj. Za pet Portinarijevih del ta pot še vedno traja.