Zgodovina Germovih štal je precej bolj zanimiva, kot bi sklepali po imenu. Stavba je nekoč služila kot konjušnica za poštne konje in kočije, saj je bila na tem območju tudi poštna dejavnost. Po besedah novomeškega odvetnika Boruta Škerlja, ki je prek podjetja Novopolis eden od solastnikov objekta, bi bilo zgodovinsko celo pravilneje govoriti o Fiftenauovih štalah, po nekdanjem lastniku. Vendar se je ob zaščiti objekta kot kulturnega spomenika uveljavilo ime Germove štale, povezano z Germovo ulico. »Malo se pošalim, da sem edini odvetnik, ki ima med osnovnimi sredstvi štalo,« se nasmehne Škerlj, ko pripoveduje o nenavadni zgodovini stavbe, kjer je bila nekoč predvidena celo pivnica.
Od neurejenega parkirišča do galerije
Zgodba o prenovi se je začela okoli leta 2002, ko je tedanji lastnik zemljišče in stavbo ponudil v odkup. Cena je bila fiksna, kupci pa so imeli za odločitev le mesec dni. Škerlj se spominja, da je ravno takrat prenavljal svojo hišo in imel precejšnje finančne obveznosti, vendar je bila priložnost prepomembna, da bi jo izpustil. »Parkirišče smo takrat imeli povsem neurejeno, na makadamu, poleg tega je bila tam še stavba, ki je bila v zelo slabem stanju. Razmere so bile res grozljive,« pripoveduje.
Skupaj z Bojanom Košmerlom in z danes že pokojnim Darjanom Marčičem so se odločili za nakup. Najprej so uredili parkirišče, ki je po Škerljevih besedah edino v mestnem središču z uporabnim dovoljenjem, nato pa se lotili še prenove zgodovinske stavbe.
V prostorih je nekoč že bila Galerija Simulaker, ki je delovala v okviru Zavoda LokalPatriot in je bila pomembno prizorišče sodobne umetnosti v Novem mestu. Tam je ostala približno petnajst let, dokler si ni zagotovila lastnih prostorov. Germove štale so tako ostale brez stalnega galerijskega programa. Lastniki so prostore občasno oddajali za prireditve in razmišljali tudi o prodaji, vendar so nazadnje sprejeli drugačno odločitev. »Odločili smo se, da bomo poskušali ohraniti galerijo in nadaljevati to dejavnost,« pojasnjuje Škerlj.
Oblikovanje kot nova identiteta
Novo poglavje Germovih štal je povezano s priznanim industrijskim in avtomobilskim oblikovalcem Georgom Gedlom, čigar dela so dobila prostor v galeriji. Prav njegovo ustvarjanje je spodbudilo razmišljanje, da bi Novo mesto, ki ima dolgo tradicijo avtomobilske industrije, dobilo tudi prostor za predstavitev oblikovalske dediščine in sodobnih oblikovalskih zamisli. Gedl opozarja, da je imelo Novo mesto že v sedemdesetih letih pomembno vlogo pri razvoju avtomobilskega oblikovanja. Zato bi rad, da galerija ne bi bila zgolj razstavni prostor, temveč tudi prizorišče predavanj, ustvarjalnih delavnic in srečanj oblikovalcev različnih generacij.
Med zamislimi so gostovanja razstav, povezanih z avtomobilsko dediščino, pogovori o prihodnosti oblikovanja električnih avtomobilov in sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. Ena zanimivejših idej je natečaj za mlade oblikovalce, ki bi razmišljali, kako bi bil danes videti električni IMV. Razmišljajo tudi o predstavitvi zgodovine legendarnega renaulta 4 oziroma katrce, o kateri že govori razstava v Dolenjskem muzeju. Program bi lahko dopolnili s predavanji tujih oblikovalcev in sodelovanjem z avtomobilsko industrijo, predvsem Revozom.
Večkulturni prostor
Čeprav bo imelo industrijsko oblikovanje v prihodnjem programu posebno mesto, Škerlj poudarja, da Germovih štal ne želijo omejiti na eno samo dejavnost. Trenutno prostor krasi slika njegovega očeta Antona Škerlja, ki so ga vsi poznali kot Toneta, spominja se ga kot človeka, ki je bil z Novim mestom povezan z vsem srcem. Bil je odvetnik, a tudi dejaven meščan, ki je velik del svojega časa namenjal razvoju mesta. Kot predsednik civilnega združenja Društvo Novo mesto si je prizadeval predvsem za oživitev starega mestnega jedra in prenovo Narodnega doma. Dva mandata in pol je bil tudi občinski svetnik, nato pa je mesto prepustil mlajši generaciji. Sodeloval je pri številnih pobudah in dejavnostih, ki so pomembno zaznamovale življenje Novega mesta. Čeprav se je kot odvetnik uradno upokojil pri 60 letih, pisarne ni nikoli zares zapustil. Vse do 85. leta je skoraj vsak dan prihajal na delo, običajno ob osmih zjutraj, in tam ostal do poldneva.
»Skupaj sva delala, obenem pa je imel veliko časa za svoje udejstvovanje v mestu,« se spominja Borut Škerlj in doda, da so ponovno odprtje galerije povezali tudi s šestdesetletnim delovanjem družinske odvetniške pisarne. Ob tem še omeni, da je prenovljeni prostori primeren tudi za manjše koncerte, okrogle mize, predavanja, predstavitve in druge kulturne dogodke. »Prostor je enkraten,« pravi Škerlj, ki želi, da bi se v njem čim več dogajalo. Za obiskovalce so Germove štale odprte vsak dan od 17.30, v soboto ob 9.30.