Galerija Cankarjevega doma bo več kot pol leta gostila veliko razstavo Kozmos Kosovel, ki so jo v našem osrednjem kulturnem središču ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela pripravili v partnerstvu z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) ter v sodelovanju s številnimi drugimi ustanovami in strokovnjaki. Postavitev ponuja celovit, večplasten vpogled v Kosovelov svet, ki je segal od trajne zaznamovanosti s Krasom pa do evropskih avantgard, ustvarjanje pesnika, ki je v le 22 letih zgradil osupljivo obsežen opus, pa vpenja v širši umetniški ter intelektualni prostor tistega časa – poleg Kosovelovih izvirnih rokopisov, osebnih predmetov in raznovrstnega dokumentarnega gradiva, vključno s prvimi knjižnimi in revialnimi objavami njegovih del, so tako na ogled tudi likovna in druga dela sodobnikov, ki so pomembneje vplivali na Kosovelovo razumevanje družbe in umetnosti, vse to pa nadgrajujejo posebej za razstavo oblikovane multimedijske vsebine.
»Nedvomno gre za eno od naših največjih razstavnih produkcij v zadnjih letih,« poudarja Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa CD, ki je bedela nad projektom. »Razstave smo se v osnovi lotili v sodelovanju z NUK, vendar smo že kmalu ugotovili, da si želimo Kosovela predstaviti ne le z zgodovinskega ali literarnozgodovinskega vidika, temveč tudi skozi njegovo celostno razmerje do okolja, v katerem je deloval, in v okviru širšega evropskega konteksta.« Tako so oblikovali razširjen programski odbor, v katerega so pritegnili še znanje iz različnih akademskih ter muzejskih ustanov, že na začetku pa so v projekt vključili tudi študente in študentke interaktivnega oblikovanja na ljubljanski ALUO. »Zdelo se nam je namreč nujno, da z razstavo presežemo okvire zgodovinskih postavitev in ji ponudimo sodobno obliko, kjer bo Kosovelovo izročilo, ki je še vedno sila aktualno, stopilo v neposreden stik s sedanjim časom.«
Raznovrstna zasnova
Postavitev je sestavljena iz več delov: uvodni je zasnovan bolj klasično in v biografskem zarisu med drugim ponuja na ogled razne dokumente ter izbrane izvirne Kosovelove rokopise, ki jih bodo skozi čas trajanja razstave zaradi njihove občutljivosti menjavali, dodaten vpogled v pesnikova zanimanja pa odstira osrednji del razstave s predstavitvijo delovanja umetnikov in mislecev, ki so tako ali drugače zaznamovali Kosovelovo ustvarjanje ter poglede; pri tem so po besedah Katarine Hergouth posebno pozornost namenili poustvaritvi vizualne kulture obdobja, v katerem je živel Kosovel – za ponazoritev podob, idej in umetniških tokov, ki so ga obdajali, so si umetniška dela slovenskih in drugih evropskih umetnikov tistega časa izposodili od skoraj dvajsetih domačih in tujih institucij.
Most do sodobnosti medtem gradijo raznolika digitalna orodja, »ki pa Kosovelove dediščine ne banalizirajo, temveč jo nadgrajujejo«, še pristavlja Hergouth; v sklepnem delu razstave med drugim naletimo na zvočne pokrajine, interaktivne elemente in večmedijske intervencije, ki obiskovalca postavijo v neposreden stik z občutji in premisleki, ki jih je odpiral Kosovel.
Kot poudarja kustos razstave Marijan Rupert iz NUK, je gradivo, ki je vključeno v razstavo, zaradi svoje krhkosti le redko na ogled javnosti. »Kosovel je ustvarjal v času krize po prvi svetovni vojni in je pogosto pisal kar na formularje svojega očeta, ki je bil zavarovalniški zastopnik. Motiv mreže, ki je osrednji vizualni element razstavne podobe, temelji prav na teh.« Spomnil je še, da je Kosovel živel v času podobnih političnih razmer, kot vladajo danes, zato so vprašanja, o katerih je razmišljal, zelo blizu današnjim. Prostorsko in oblikovno zasnovo postavitve so pripravili študenti interaktivnega oblikovanja, kot pojasnjuje študentka Tea Gregorc, pa so pri tem izhajali iz široke raziskave Kosovela kot človeka in ustvarjalca; pri izdelavi potopitvene projekcije so za analizo Kosovelove poezije uporabili tudi umetno inteligenco. Razstavo, ki bo na ogled do 9. maja, bo spremljal obsežen pedagoški program, a tudi različni pogovori in drugi spremljevalni dogodki.