Tradicionalni Teden slovenske drame – letos že 55. po vrsti – se bo v Prešernovem gledališču Kranj kot vselej začel 27. marca, torej na svetovni dan gledališča, nato pa se bo festival domače dramske pisave ter po njej nastalih uprizoritev raztegnil še na več kot dva tedna; v tem času se bo na njem zvrstilo dvajset predstav in še številni spremni dogodki. Glavnino programa je že drugo leto po vrsti oblikovala selektorica Alja Predan; kot je ocenil Rok Bozovičar, vršilec dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča Kranj, je njen izbor »drzen, svež in avtorski, obenem pa odraža premike, ki se v zadnjih letih dogajajo v slovenskem gledališču«.
Število predstav narašča
Kot je pojasnila Alja Predan, si je v preteklem letu ogledala 76 uprizoritev, premierno izvedenih na podlagi slovenskih dramskih predlog doma ali v tujini, to je kar za deset več kot v letu pred tem; približno polovica jih je nastala v javnih gledaliških zavodih, polovica pa v produkciji nevladnih organizacij, kar se po njenih besedah zgodi precej redko. »To kaže, da se tovrstna produkcija na nevladni sceni krepi in postaja tudi vse bolj kakovostna, kljub bistveno slabšim pogojem dela v tem sektorju – po drugi strani pa postaja ponudba gledaliških institucij razmeroma predvidljiva ter varno prilagojena abonmajskim shemam.«
Dodaja tudi, da lahko po dveh letih podrobnega spremljanja produkcije na podlagi izvirnih slovenskih besedil le potrdi obrat, ki ga je mogoče zaznavati že več let: »Domača dramatika v klasičnem smislu je na odrih vse manj prisotna, nadomeščajo pa jo različne transliterarne prakse – predstave, ki so plod snovalnega procesa vsakokratnih ustvarjalnih zasedb, ali pa avtorske uprizoritve, ki jih navdihujejo literarna nedramska dela. Te so, gledano v celoti, tudi bistveno vznemirljivejše, ambicioznejše ter uprizoritveno drznejše od predstav po že napisanih dramskih besedilih, kot takšne pa tudi pomembnejše za razvoj uprizoritvene umetnosti pri nas.« Dodaja, da ostaja razmerje med uprizarjanjem dramskih predlog in snovalnimi uprizoritvami enako kot leto prej: kar tri četrtine predstav nastane skozi različne vrste avtorskih procesov. »To je pač pot, po kateri trenutno hodi slovensko gledališče.«
Preboj mlade generacije
Selektorica je program podobno kot lani zasnovala v treh sklopih: v tekmovalni program je tako uvrstila sedem uprizoritev, v spremljevalni program pet, v program za mlade pa še štiri predstave. »Iz zares širokega nabora možnosti sem za tekmovalni program izbrala tiste uprizoritve, ki so po moji presoji izstopale tako po problemskih zastavkih kot po uprizoritvenih rešitvah. In kot se je izkazalo, skoraj vse obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo naš čas ter našo družbo – okoljsko in stanovanjsko problematiko, migracije, revščino in druge posledice podivjanega sistema, psihopatologijo oblasti, vojne, navsezadnje pa tudi večno nedokončani projekt narodne sprave. Spremljevalni program po drugi strani določajo predstave, ki se ukvarjajo bolj s psihološkimi, osebnostnimi in spominskimi temami,« je povzela. »V splošnem je mogoče ugotoviti še, da se s prodornostjo in zanesljivostjo uveljavlja predvsem najmlajša generacija gledališčnic in gledališčnikov, in tu mislim prav na vse poklice, ki sodelujejo v procesu nastajanja nekega uprizoritvenega dogodka. Tega sem še posebno vesela.«
Še štiri predstave iz tujine bodo na festivalu gostovale v okviru mednarodnega projekta Dramatika manjših evropskih jezikov, katerega nosilec je kranjsko gledališče – predstavile se bodo uprizoritve iz Bolgarije, Malte, Španije in s Kosova. Pester bo tudi dodatni program, ki bo med drugim ponudil strokovna srečanja, kritiško delavnico, bralne uprizoritve dram mladih ustvarjalcev in del razstave Dušan Jovanović: kulturni terorist, ki je trenutno na ogled v Cankarjevem domu; pripravili bodo dve izvedbi radijskih iger v živo (Prva beseda je mama Tjaše Mislej in grem greš greva Brine Jenček), manjkali pa ne bodo niti ustaljeni Dnevi nominirancev, na katerih bodo predstavili besedila, ki bodo nominirana za Grumovo nagrado in nagrado za mladega dramatika; strokovna žirija, ki jo tudi letos sestavljajo Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičinová, je že začela delo.
