19. mednarodna beneška razstava arhitekture bo posvečena grajenemu okolju in številnim disciplinam, ki ga oblikujejo. Predstavila bo zbirko oblikovalskih predlogov za prihodnost in še številne druge poskuse, pri čemer bo raziskovala opredelitev »inteligence« kot sposobnosti prilagajanja okolju z omejenimi viri, znanjem ali močjo. Osrednja tema letošnjega bienala, najprestižnejše svetovne razstave arhitekture, je namreč Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Kurator bienala Carlo Ratti, arhitekt in vodja laboratorija Senseable City Lab na MIT, izpostavlja projekte, ki raziskujejo »inteligenco« kot sposobnost prilagajanja okolju z omejenimi viri. Razstava se bo tako osredotočala na prihodnost grajenega okolja in interdisciplinarne pristope k oblikovanju.
Temu konceptu se prilagaja tudi izbrani projekt slovenskega paviljona na bienalu, ki so ga izbrali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer so avgusta objavili odprti poziv za paviljon. Med drugim so v pozivu izpostavili, da je »tematsko izhodišče slovenskega paviljona v Benetkah je obravnava izzivov današnjega časa s pozicije ustvarjalcev, ki delujejo v razširjenem polju arhitekture.« Na poziv je prispelo štirinajst predlogov. Ocenila jih je strokovna komisija v sestavi: Zaš Brezar, krajinski arhitekt, glavni urednik platforme Landezine; Eva Gusel, arhitektka in arhitekturna kritičarka; Luka Murovec, arhitekt in umetnik; Boštjan Vuga, arhitekt, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, in Maja Vardjan, direktorica MAO, komisarka slovenskega paviljona. Soglasno so izbrali projekt paviljona, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji).
Poklon mojstrom na gradbišču
Slovenski paviljon izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije. »Tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz naše neposredne izkušnje s terena. Smo arhitekturno-projektantski biro KIP (Kosi in partnerji) in smo ob gradnji naših projektov dnevno prisotni na gradbiščih. Pri našem delu se izkazuje, da sta kakovost in razvoj arhitekture odvisna od tamkajšnje prisotnosti izkušenih mojstrov,« sta o izhodiščih paviljona dejala avtorja Ana Kosi in Ognen Arsov. Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v procesu gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču.
V slovenskem paviljonu bo razstavljena skupina totemov, ki bodo skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi bodo končni produkt eksperimentalnega procesa, ki bo raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura. »Za to da se arhitektura uspešno zgradi potrebujemo dobro ekipo arhitektov in projektantov, dobrega investitorja, pogodbo s kvalitetnim gradbenim podjetjem, izkušen gradbeni nadzor, naklonjeno politično voljo, cikel ugodnih cen gradbenih materialov in ugoden kredit. V tej splošni formuli pa manjka en ključni člen, ki pri 'deljenju zaslug' za dobro zgrajeno arhitekturo mnogokrat ostaja spregledan. To so vešči mojstri, ki objekt na gradbišču gradijo s svojim znanjem, voljo in s svojimi rokami,« menita avtorja in dodajata: »V času, ko se gradbiščnim mojstrom jemljeta veljava in mesto v arhitekturi, s slovenskim paviljonom pozivamo k nasprotni poziciji. Menimo, da je treba delo mojstrov izpostaviti kot ključno inteligenco v procesu gradnje.«
Slovenski paviljon bo v času bienala postavljen v Arsenalu, in sicer na površini okoli 120 kvadratnih metrov. Proračun za izvedbo predstavitve Slovenije na bienalu pa znaša 70.000 evrov.
