Morebiti bi lahko rekli, da se aktualna »temperatura« nekega gledališkega okolja vsaj do neke mere izkazuje z vsako novo predstavo, ki pride na odre gledaliških hiš – seveda pa posamična uprizoritev v tem pogledu vedno ponudi samo majhen (in tudi ne nujno povsem merodajen) delček večje podobe, ki se oblikuje skozi celotno produkcijo določenega prostora.