Zgodilo se je nasprotno. Evropa vse bolj zaostaja za ZDA in Kitajsko, investicije so šibke, rast produktivnosti skromna, industrijska baza pa se v članicah krči.
Italija je najboljši primer, kaj se zgodi, ko evropsko zdravilo, namenjeno modernizaciji gospodarstva, začne ubijati pacienta. Nedavna raziskava Daria Guarascia, Philippa Heimbergerja in Francesca Zezze o dolgoročnem gospodarskem nazadovanju Italije je v tem smislu zelo poučna. Italija je bila v petdesetih in šestdesetih letih ena najbolj dinamičnih industrijskih držav sveta, še v sedemdesetih pa po produktivnosti uspešnejša od Nemčije, Francije in Španije. Po letu 1990 je začela močno zaostajati: produktivnost je stagnirala, industrijska proizvodnja izgubljala položaj, dohodek na prebivalca pa pospešeno zaostajal za nemškim in francoskim.