Janusova obraza turizma

Cinizem, priznam, je morda pretiran. Ne samo zato, ker turisti včasih res pristanejo v luknjah, ki so jih lastniki oklicali za turistične nastanitve – tudi zato, ker je dopust danes več kot dopust. Je nagrada za vsa sistemsko izsiljena odrekanja prostemu času, za vse izgubljene priložnosti miru in užitka, za vse dneve, ko je bilo treba ignorirati razraščajočo se tesnobo ob dogajanju doma in po svetu. Dopust je danes svet. Nič ga ne sme pokvariti, nič mu ne sme manjkati. Od dobre hrane do dobrega seksa. Pa čeprav sta partnerja vse leto hodila drug mimo drugega … Daljši je skratka delovnik, bolj negotova je prihodnost, bolj nujno je na dopustu uživati, uživati do neba, uživati brez meja. Empatija do tistih, ki nam drago plačani in krvavo prisluženi dopust omogočajo, nas – v času individualizma in grobosti – zgolj ovira. Ker mi turisti smo kralji, za svoj denar hočemo vse, kar lahko dobimo. In še malo več. Kaj potem, če je moral lastnik apartmaja na operacijo in nam ni nasekal drv za kamin – ne gremo pod svoje standarde, nas ne bodo prepeljali žejnih čez morje, reko ali jezero …