Na površju opazimo številne kraterje, ki so nastali zaradi trkov asteroidov, čisto na robu vidnega dela je krater Vega, ki so ga krstili po matematiku in fiziku Juriju Vegi, leta 1754 rojenem v Zagorici pri Dolskem. Na površini modela lahko opazujemo temnejše predele, ki so jih selenografi – znanstveniki, ki so za Luno to, kar so geografi za Zemljo – poimenovali morja, čeprav gre za kotline kraterjev, ki jih je zapolnila lava.
Morje praznih obljub
Glavna atrakcija razstave Vsega je kriva Luna v Prirodoslovnem muzeju Slovenije je realističen model Lune, ki so ga tridimenzionalno natisnili v merilu ena proti dva milijona. Luna, ki se vrti okoli svoje osi in potem še rahlo vijuga okoli Zemljine orbite, je videti kot siva asfaltna krogla, kljubovalno pankerska, skorajda strah vzbujajoča in manj romantična, kot jo opevajo ljubezenske pesmi. Menda je Neil Armstrong, član posadke Apolla 11, ki se je kot prvi človek 20. julija 1969 sprehodil po njenem površju, nekje omenil, da ima ta edini naravni Zemljin satelit prav poseben vonj, in sicer vonj po pepelu; Buzz Aldrin, ki mu je na fascinantnem sprehodu sledil devetnajst minut pozneje, pa je svojo senzorično izkušnjo opisal kot vonj zažganih petard.