Povojna Norveška se dotlej ni srečala s podobno grozo. Nils Christie, najbrž najpomembnejši kriminolog novega časa, je ob nekem srečanju rekel – kakšna sreča, da je Breivik naš človek. Ko sem ga malo začudeno pogledal, je pojasnil. Če bi bil priseljenec, musliman, temnopolt ali kakor koli drugačen, bi se vse domorodno občestvo obrnilo proti skupini, ki bi ji pripadal. Tako pa moramo obračunati sami s seboj, kajti Breivik je bil od rojstva naprej naš in samo naš, ponosni pripadnik naše rase.
Novo mesto 2025. Nasilnež, čigar dejanje je povzročilo smrt priljubljenega meščana, je bil naš, pa spet ne. Kakor za koga. Enako njegovi bratje v nasilju. Od nekdaj živijo pri nas in z nami, statistično so vselej slovenski državljani, poimenovani pa so bili, občasno so še vedno, kot Cigani, kasneje večinoma Romi. Po življenjskih razmerah so na Dolenjskem bivajoči ne na obrobju, ampak na dnu. Standard si posamezniki neredko zvišujejo s kriminalom, orožjem in drogami.
