Z besedami ekološke kmetice bi rekli samooskrbni, a občutek imam, da so vse te čudovite visokoleteče besede v hudih časih nedavnih globalnih kriz pridobile pomene, ki so v elementarnem nasprotju s pojmi, ki naj bi jih označevale. Da so, skratka, kolosalne prevare; način, kako iz krize narediti še večjo krizo.
Za seboj imam zadosti sezon kmetovanja, da si približno predstavljam, kaj točno samooskrba, varnost in suverenost pomenijo za kmetijsko gospodarstvo. Če bi bila malo pavšalna, bi rekla, da pomenijo trenutek, ko je zunaj sodni dan, kmetica pa z enim samim sprehodom čez polje vseeno nahrani sebe, svojo družino, živali, prijateljice in celo neznance, po kmečki gostiji pa se neovirano zvrne v svojo posteljo in mirno odspi spanje pravičnega.