»Tristo metrov od hotela in odprta štiriindvajset ur na dan,« je zadovoljno povedal. »Si preveril, ali imajo prosta mesta?« »Takšne garaže imajo najmanj šest nadstropij.« »Kje to piše?« »Nikjer. Ampak v središču Beograda gotovo ne gradijo garaže za deset avtomobilov.« Željko je lokacijo shranil med priljubljene in pojasnil, da bosta lahko naslednji dan mesto raziskovala peš, ne da bi izgubljala čas z iskanjem parkirišča.
Pot do Beograda je minila brez večjih težav. Te so se začele v središču, kjer ju je navigacija trikrat poslala v enosmerno ulico iz napačne smeri, nato pa zahtevala zavijanje na cesto, zaprto zaradi gradbišča. »Mogoče bi parkirala v tisti garaži, mimo katere sva pravkar peljala,« je predlagala Liza. »Zakaj? Najina je bližje hotelu.« »Če jo najdeva.« »Navigacija pravi, da je oddaljena še dvesto metrov.«
Po dvajsetih minutah kroženja je navigacija končno naznanila, da sta prispela na cilj. Pred njima je bila visoka pločevinasta ograja. Za njo so rasli plevel, nekaj grmovja in eno osamljeno drevo. »To je to?« je vprašala Liza. »Ne. Vhod je očitno z druge strani.« Obvozila sta celoten mestni blok in se znova znašla pred isto ograjo. »Mogoče je podzemna,« je rekel Željko. »Brez vhoda?« »Vhod mora nekje biti.« Še enkrat sta obkrožila parcelo. Ko sta se tretjič ustavila na istem mestu, je Liza skozi okno poklicala starejšega moškega, ki je čakal na avtobus.
»Oprostite, ali veste, kje je tukaj garaža?« Moški je pogledal parcelo, nato avtomobil in nazadnje telefon, ki mu ga je Željko kazal skozi okno. »Nema garaže.« »Kako je ni? Tukaj je označena.« »Biće.« »Kje?« Moški je pokazal proti plevelu. »Tukaj.«
»Kdaj?« »Pravijo, da do leta 2030,« je posmehljivo odvrnil moški.
Liza se je obrnila k Željku. »Šest nadstropij?« »Očitno še niso objavili končnega načrta.« »Na zemljevidu piše, da je odprta.« Željko je še enkrat pogledal telefon. »Parcela je res odprta.« Moški na postaji se je zasmejal. Željko je zaprl okno in speljal.
Naslednjih štirideset minut sta iskala drugo garažo. Našla sta jo skoraj tri kilometre od hotela. Ko sta iz prtljažnika vzela kovčka, je Liza pogledala dolg klanec pred njima. »Rekel si, da bova parkirala tristo metrov od hotela.« »Tudi bova.« »Kdaj?« Željko je zaklenil avtomobil in se odpravil proti središču. »Leta 2030.« Po nekaj korakih je dodal: »Nisva zgrešila. Samo štiri leta prezgodaj sva prišla.«