Pojavi se tista genialna ilustracija, narisala jo je S.: Ratko v uniformi kosi travnik. Za njim sta še dva kosca, naokrog pa letijo pokošeni cvetovi Srebrenice kot marjetice. To me malce gane. Spet molčim. G. v Beogradu objavi črno-belo fotografijo z množičnega pokopa posmrtnih ostankov. E. v Ljubljani piše: »Težka je tišina, ki se strinja …«
Spet nič. Malce se premikam, a vse stoji na mestu.
Vroče je.