V obeh primerih gre za ukrepa, ki bolj sledita pritiskom interesnih skupin kot pa premišljeni strategiji. Namesto da bi vlada na stanovanjskem področju dejansko začela premikati stvari, je po nepotrebnem ustvarila še dodatno negotovost. Če bi določene smiselne rešitve urejala posamično in predvsem v sodelovanju s strokovno javnostjo, bi jih v času do razpleta referendumske usode interventnega zakona najbrž že lahko domislila. Tako pa smo priča pravni in administrativni zmedi.
Veronika Rupnik Ženko Foto: Luka Cjuha
Nove iluzije za najemnike
V trenutno najbolj razvpitem zakonu, o interventnih ukrepih, sta se med drugim znašli dve težko združljivi oziroma nasprotujoči si določbi, povezani s stanovanjsko politiko – ena znižuje davek na oddajanje v najem, druga pa predvideva začasno zadržanje uveljavitve regulacije kratkotrajnega oddajanja. Kako naj bi hkrati spodbujali dolgoročno oddajanje stanovanj in sproščali omejitve kratkotrajnega, ki je donosnejše, njegov obseg pa iz leta v leto raste, najbrž ne ve niti tisti, ki je ukrepa predlagal.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()