Bistveno bolj temeljito in tudi pomenljivo sliko tako ponudijo pregledni dogodki, kakor je recimo Teden slovenske drame, ki se jutri začenja v Kranju. Ta festival, ki ga že več kot pol stoletja pripravljajo v Prešernovem gledališču, je že zdavnaj – zlasti izrazito pa v zadnjih nekaj letih – tako časovno kakor tudi vsebinsko prerasel okvire svojega imena. Prireditev, sicer v osnovi namenjena izbranim uprizoritvam, ki so v preteklem letu nastale po slovenskih dramskih besedilih, ter vzporednemu ovrednotenju stanja v sodobni slovenski dramski pisavi, je tako lani trajala rekordnih sedemnajst dni (tokrat bo zgolj za odtenek krajša), se hkrati z različnimi mednarodnimi sodelovanji in projekti dokončno razprla v še širši evropski prostor, z množico spremnih vsebin pa naslovila tudi raznovrstne gledališke ter družbene teme, ki presegajo polje same dramatike v ožjem smislu. Teden slovenske drame se je s tem – ob osrednjem nacionalnem festivalu Borštnikovo srečanje – dokončno utrdil kot eno ključnih sider poglobljenega uvida v vsakdanji utrip slovenske gledališke pokrajine oziroma njenih razmerij do sedanjega časa in prostora.
Gregor Butala, novinar Foto: Luka Cjuha
Soočenje z zamolčano sodobnostjo
Morebiti bi lahko rekli, da se aktualna »temperatura« nekega gledališkega okolja vsaj do neke mere izkazuje z vsako novo predstavo, ki pride na odre gledaliških hiš – seveda pa posamična uprizoritev v tem pogledu vedno ponudi samo majhen (in tudi ne nujno povsem merodajen) delček večje podobe, ki se oblikuje skozi celotno produkcijo določenega prostora.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×