Za še večje je poskrbel sam Vučić, ki je že ob prvi objavi projekcije delnih rezultatov priznal poraz in napovedal odhod z oblasti, v kateri je imel petnajst let politični primat, v kateri ni imel več funkcionalne parlamentarne opozicije in med katero si je podredil državne sisteme oziroma ugrabil državo. Kar naj bi bil napet volilni večer, je postalo praznovanje velike zmage neke druge opozicije, tiste ljudske, ki se ji je v dveh letih od padca nastreška na železniški postaji v Novem Sadu pod vodstvom študentov uspelo preoblikovati v pisano politično opcijo z eno osrednjo programsko točko: čas je za spremembo oblasti. Ali kot so ves čas vzklikali študenti in njihovi privrženci: »Pumpaj!« Zdaj so »napumpali« do konca.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo