Zmaga apatije in poraz prihodnosti

Politični vrh večnacionalne države bi moralo skrbeti, da se volitev udeleži samo še 42 odstotkov volilcev. Enako bi ga moralo skrbeti, da se je v treh desetletjih v tujino preselil poldrugi milijon njenega prebivalstva. Ko so le leto dni po vojni še obstajali upi, da za življenjske priložnosti ne bo treba s trebuhom za kruhom v tujino, je bila volilna udeležba dvakrat tolikšna kot danes, nacionalne karte pa nič kaj bistveno drugače razporejene. A skrb zaradi nizke volilne udeležbe in razlogi zanjo, ki segajo od naveličanosti nad politiko do splošnega razočaranja nad socioekonomskim položajem, je zadnja skrb. Vsaka od glavnih političnih strank namreč svoje volilne mline poganja na jeziku polarizirajočega nacionalizma, s katerim je politična dividenda zagotovljena.