Lahko pa se pogovarjamo o tem, ali so visoko ali nizko obdavčene, ali je to nadomestilo dobro ali slabo, a za zdaj taka obdavčitev deluje. Zato novega davka na premoženje ali na nepremičnine ali na katerikoli drug del premoženja, od depozitov do delnic, obveznic, avtomobilov, ladij in tako naprej, takšnega davka v tem mandatu, v prihodnjih štirih letih ne bo.
Kolikor vem, je prejšnja vlada predlagala obdavčitev na drugo stanovanje, da je bila prva nepremičnina izvzeta, a šlo je za nestrokovno in nekvalitetno pripravljen predlog, ki je še dodatno razdelil javnost. Če se spomnite, je bil v času vlade Alenke Bratušek uveden davek na nepremičnine – in takrat je ta zakon padel v petih členih na ustavnem sodišču. To je bil edini poskus obdavčitve nepremičnin. Ustavno sodišče je reklo, da se rešitev v teh petih členih, kar je zelo veliko, ne sme več predlagati. In še nekaj: od vseh davkov na premoženje dobi proračun približno 300 milijonov evrov. Za primerjavo: tak znesek bi v proračun dobili s povečanjem davka na dodano vrednost za eno odstotno točko. In za tak znesek mora Furs izdati nekaj sto tisoč odločb, na katere so mogoče pritožbe, nadaljnje pritožbe na ustavno sodišče … Obseg dela uslužbencev Fursa bi se drastično povečal, posledično tudi stroški plač in prispevkov. Zato se je treba vprašati tudi o ekonomičnosti teh davkov. Se pravi, kolikšen je sploh končni finančni izplen za državo oziroma proračun.
Vir: Večer v soboto