Vse rastlinje nad višino pokošene trave na t. i. pripadajočem zemljišču vseh etažnih lastnikov stavbe, skoraj prav povsod do same ulice, je moralo biti -- uničeno. Tako so po predloženi slikovni idejni zasnovi gospoda Mitje Kolbeta, enega od dveh članov nadzornega odbora na Vhodu P 6, nedavno odločili to le njim predloženo gradivo še ostali člani nadzornih odborov tudi drugih vhodov. T. i. nadzorniki so si pač samovoljno prisvojili pravico oz. jo odtujili od večine etažnih lastnikov, ki so pred nekaj meseci načelno sicer podprli splošni načrt urejanja te velike površine njihove etažne lastnine, niso pa podprli nikakršnih koli končnih in konkretnih rešitev, ki zadevajo prav vse stanovalce stavbe. Pod najavljeno upravnikovo točko dnevnega reda tistega zbora niso niti mogli o čemerkoli razpravljati, saj se je glasila samo »načrt vzdrževanja«. »Načrtu« naj bi seveda sledila faza njihovega seznanjanja s tem slikovnim gradivom, ko bi nastalo, nato zadevnega usklajevanja med vsemi etažnimi lastniki. To se ni zgodilo in etažni lastniki niso mogli imeti nobenega vpliva na obravnavano škandalozno dogajanje, ki je sledilo. O tako radikalnih spremembah v zvezi s stavbo, njenim položajem in okolico je zadeve vendarle treba in modro reševati s čim večjim soglasjem, na kar so bili ti t. i. nadzorniki in organi Želve d. o. o., ki stavbo upravlja, večkrat opozorjeni. Ni zaleglo.
Vsi razumni etažni lastniki smo se strinjali in se strinjamo, da se odstrani tisto drevo ali nekaj dreves, ki stavbo morda res ogrožajo. Ampak etažni lastniki, z zdaj še s t. i. pripadajočim zemljiščnim lastništvom, nismo bili od Želvinega operativnega upravnika celotne stavbe kljub ponavljajočim se zahtevam nikoli seznanjeni s strokovnim mnenjem za tak brutalni poseg, kot je sedaj realiziran. Tudi vodja upravnikov Želve, kot je ugotovljeno, ne razpolaga z ustreznim neodvisnim pisnim strokovnim mnenjem.
Nastala je nepopravljiva škoda. Drevesa, grmičevje, vse rastline so živa bitja. Ptice in ptički so prikrajšani za ta drevesa, so odgnani. Človek? Tukajšnji homocentrični ljudje pomena žive narave v svojem bivanjskem okolju ali ne razumejo ali ne potrebujejo ter so jo bili pripravljeni načrtno uničiti, še posebej če mislijo, da bi morebiti lahko kdaj kaj ogrožala njihovo sveto avtomobilsko pločevinsko lastnino. Hkrati pa niso pripravljeni v istem okolju spoštovati potreb in interesov drugih ljudi z drugačnimi življenjskimi prioritetami.
Po tem totalnem poseku se še drugi mimoidoči ljudje »križajo« in se čudijo opustošenemu prostoru in ogoleli stavbi, ki so jo prej videvali kot čisto drugačno, ter sprašujejo, kako je bilo mogoče v današnjem času in v »naši zeleni« Ljubljani kaj takega sploh narediti. V neposredni soseščini stoji skoraj popolnoma enaka stavba z ulično oznako Zvezda in s prav tako štirimi vhodi, tudi zgrajena v 80. letih prejšnjega stoletja. Razlika? To stavbo obdaja krasno zeleno okolje z lepimi zdravimi drevesi in skrbno urejenim grmičevjem. Naša Prušnikova 6–12 skupaj z izmaličenim prostorom do same ulice pa bo ostala še za dolga prihajajoča leta, če zaključim le z videzom in se sploh niti ne dotaknem drugih za njene stanovalce zlasti zdravju škodljivih posledic, primerljivo žalostna podoba nekega težko dojemljivega človeškega početja.
Vera Kržišnik Bukić, Ljubljana