Očitno se ne dogaja kaj posebnega in tako se lahko vse skupaj razvodeni v velik nič, kot že velikokrat v preteklosti v primeru preprodaje orožja, orožarskih afer, privatizacije itd.
Pravzaprav je prejšnja Golobova vlada oziroma koalicija glede »Black Cuba« zamudila vse, kar se je zamuditi dalo.
Odličen članek Anžeta Lebingerja v Dnevniku (23. 10. 2026) z naslovom Golob: »Poskuša se zanikati, da je Black Cube sploh deloval proti Sloveniji« korektno prikazuje stanje v zvezi z navedeno problematiko. Hkrati kaže, kako so Janez Janša ter njegova vlada šest mesecev po dogodku, ki je očitno bistveno vplival na volitve, politično zavajali in pridobivali na času. Najbolj verjetno zato, da se večina ali celo vsi dokazi uničijo ali da se zmanjša njihov pomen.
In tu je moj pomislek, ki se ne nanaša na »politično konotacijo« primera, temveč na pravne postopke, ki so osnova za kazensko odgovornost slehernega od nas. Tudi sedanjega in prejšnjega premiera.
Realno preiskovalni sodnik oziroma policija odredita pridržanje osumljenca, da se lahko zbere in zavaruje večina dokazov v zvezi z utemeljenim sumom kaznivega dejanja.
Ali se je v tem primeru to zgodilo? Ali so bili zavarovani vsi dokazi? Izjave, zaseg računalnikov, telefonov itd. Ali je bila izvedena kakšna preiskava na sedežu SDS ali na kraju bivališča glavnega osumljenega oz. drugih udeleženih osumljencev? Kdo je tu sodeloval oz. usmerjal policijo, če jo sploh je? So bili vsi strokovni in pristojni organi resnično neodvisni ter ali so pravočasno ukrepali? Če pa niso ukrepali, zakaj ne? Ali je kdo vplival na njih ali je šlo za samoomejitev strokovnega delovanja zaradi časa pred volitvami in zaradi bojazni ali vpliva katerekoli politične stranke?
Mnogo takšnih in podobnih vprašanj brez odgovorov se človeku plete po glavi, in ko se pojavi dvom v enakopravnost pred zakonom in možnost vplivanja na preiskava, se mi po šestih mesecih zdi, da je preiskava zastala in se vse reducira le na politično vsebino takratnih dogajanj, ki imajo vse znake kaznivega dejanja vohunstva ter rušenja države, kar vpliv na volitve nedvomno je. Pravni strokovnjaki so bili tako takrat kot seveda danes na različnih stališčih, ki pa niso zadovoljila državljanov. Izgovori, da ni »pravne prakse« glede nekaterih kaznih dejanj, da je težko zgolj na podlagi suma izvesti nekatere preiskovalne postopke ter tisoče utemeljenih in tudi neutemeljenih drugih razlogov, pa vendarle kažejo, da država, ki ima popolnoma vsa sredstva prisile, ni zadovoljila in izvedla tistega, kar bi morala. To je jasno, zakonito, hitro in učinkovito zavarovati vse nas državljane, ki vsega tega nemamo in smo na milost ter nemilost prepuščeni močnim posameznikom, ki s to isto državo in demokracijo lahko delajo, kar hočejo.
Zato sem prepričan, da je pravno ravnanje v zvezi s primerom »Black Cube« lakmusov papir neodvisnosti, strokovnosti in tudi državotvornosti vseh najbolj odgovornih. Od Državnega zbora in strank, vlade, PRS, Ustavnega sodišča ter pravosodja do medijev in vseh nas državljanov. In jasni odgovori na ravnanja vseh akterjev so predpogoj za nadaljnje zaupanje in normalno sobivanje. Sicer bodo zadeve šle v pozabo tako kot v preteklih desetletjih in se bo gniloba ravnanj in celotne skupnosti le še stopnjevala.
Miloš Šonc, Grosuplje