Okrog 20 metrov visoka prepadna stena je gotovo ostanek kamnoloma, ki so ga uporabljali že Rimljani in kasneje domačini v srednjem veku, saj je bilo mnogo hiš zgrajenih iz tega kamna. Zelo strmo grajsko pobočje se razteza od sedanje vzpenjače pa do začetkov Starega trga, še zlasti pa je strmo pobočje pod potjo Za ograjami. Naprej se strmina malo ublaži, saj se tam nadaljujejo vrtički na manjših terasah, pa tudi hiše na Rebri.
Vse to pobočje, tudi največjo strmino nad Mestnim trgom, pokriva že stoletja gozd, ki je izrazito varovalnega značaja in kolikor vem, je v vsem tem nekaj stoletij dolgem času dobro opravljal svojo nalogo. Nikoli ni bilo problemov z njim. Tako me zelo preseneča načrt, da bi v tem gozdu posekali čez 200 dreves. Ustvarja se neka panika, češ da so prebivalci Starega in Mestnega trga ogroženi. V čigavem interesu je vse skupaj, ne vem. Varovalni gozd sestavljajo listavci številnih vrst (gaber, javor, maklen, bukev, lipa, robinija, brest in še kaj). Gozd se sam uspešno pomlajuje in v njem so prisotne vse faze, od mladja, letvenjakov, drogovnjakov do debeljakov. Ne gre samo za to, saj tudi odmrla drevesa predstavljajo neko vrednost, njihovo razpadanje zagotavlja nadaljnji razvoj drugih dejavnikov, ki ugodno vplivajo na nov cikel življenja v gozdu. Vsako odstranjevanje lesne mase bi naredilo nekaj škode v varovalnem gozdu na Grajskem hribu – sečnja kar 200 dreves pa ogromno. Biotska raznovrstnost ostalega rastlinja je tukaj celo večja kot na Golovcu s podobno kameninsko podlago.
Tako sploh ne morem razumeti, čemu posegati v naravno ravnotežje gozda na Grajskem hribu. Kakršen koli ukrep bi bil tvegan poizkus z nepredvidljivimi posledicami. Sekanje in odvažanje dreves bi porušilo sedanje stanje in povzročilo še dodatno škodo na gozdnem mladju, na podrasti in na plitki humusni podlagi. Odprle bi se možnosti za erozijo in tako bi se dejansko pojavila možnost plazenja terena, ki je sedaj praktično ni. Ta gozd je torej treba zaščititi, ne pa ga uničevati z nepotrebnimi nasilnimi ukrepi. Kje je tu logika? Vse hiše pod Grajskim hribom, od Študentovske ulice do konca Gornjega trga, so trdne in so prav vse preživele znani potres leta 1895. Grajski hrib hiš ne ogroža, sedanji gozd pa jih dobro ščiti. Morda ne bo odveč tudi moje opozorilo oziroma spomin na dogajanja na Ptuju, kjer so izvedli pretirano sečnjo pobočja pod gradom: zemljina je pričela polzeti, v nevarnosti je bilo samo grajsko poslopje, to so morali sanirati z občutnimi stroški. Zatorej sem proti tako zastavljeni sečnji. Ta naj velja zgolj za tista drevesa ob poteh, kjer so neposredna nevarnost obiskovalcem. Seveda pa je treba nujno dobro zaščititi prepadno steno in okolico z ustreznimi kovinskimi mrežami. Ta ukrep pa s sečnjo nikakor ni povezan.
Drago Cenčič, Ljubljana
