Zbudilo se je hladno jutro, a še vedno veliko toplejše kot na tisti dan pred 83 leti. Na poti spomina v ta kraj tragedije in hkrati herojske zgodovine slovenskega naroda, ki je brez primere, so znova prihajali pohodniki z dolgih nočnih pohodov in tisti, ki smo tja šli le iz Železnikov in so mimo nas vozili avtobusi iz vse Slovenije. V sončnem dnevu smo s svojo prisotnostjo počastili spomin na junaštvo, upornost in domoljubnost, in z željo, da se ne bi nikdar več ne ponovilo.

Toda časi se spreminjajo, izginjajo vrednote spoštovanja in strpnosti. Tudi ponos in spomin na našo slavno preteklost se želi izbrisati in pozabiti, kar se več kot očitno kaže tudi v skopem, vse bolj minimalnem poročanju vseh medijev.

A nekaj zanesljivo velja: narod, ki se sramuje svoje velike in častne zgodovine in ponos zamenja za lakajstvo, nima svetle prihodnosti. Si je ne zasluži.

Mira Kofler, Škofja Loka