Tu pa je še nekaj drugega. Mislim, da ima Janković letos vsekakor šanse, da dobi nov mandat. A leta 2030 si sedeminsedemdesetletnega Jankovića, ki se osmič poteguje za župana, nihče ne more resno predstavljati. Predvsem pa nihče ne more verjeti, da bi, če bi šel v to norost, lahko zmagal. To je torej v najslabšem (za tiste, ki smo kritični do njega) ali v najboljšem primeru (za tiste, ki ga imajo radi) Jankovićev zadnji mandat.
In naj se letošnje volitve odvijejo tako ali drugače, se bo razkrilo, da je Jankovića mogoče premagati. To pa pomeni, da se bo tudi v primeru njegove zmage takoj začela biti bitka za njegovo nasledstvo in da bo tudi politični boj v mestnem svetu bistveno, bistveno ostrejši kot doslej. Janković bo tudi v primeru zmage nemudoma postal to, čemur se v ameriški politiki pravi »lame duck«, šepasta raca: politik, čigar mandat se bliža koncu in ne more več spraviti skozi nobenih večjih projektov, saj vsi vedo, da se približuje čas njegovega odstrela.
Janković je tipični politik, čigar uspeh je odvisen od avre nepremagljivosti. Ko bo vstopil v drugi krog, kjer ne bo več absolutni favorit, bodo tudi njegovi dosedanji volivci začeli na stvari gledati brez tančice samoumevnosti, v katero je zadnjih dvajsetih letih uspel zaviti ljubljansko politiko. Ob misli na mandat, v katerem bo Janković ostal brez pogojev za svojo »operativnost« in v katerem bo mestno politiko obvladovala surovost brez učinkovitosti, se utegnejo namreč zgroziti njegovi še tako navdušeni navijači. n1info.si