Ostal je še Intersport, samopostrežba in optika. Na sredini hodnika je nameščen otroški bazenček, v katerega teče voda, verjetno pušča streha. V bazenček Idrijčani mečejo kovance, ker upajo, da bodo pripomogli k popravilu strehe. Ko pa prideš v samopostrežno trgovino, te prime žalost. Trgovina je zastarela, neurejena, izbira sadja in zelenjave je porazna, neprimerna, za prodajo so cene, zlasti akcijske, neurejene. Zgleda, da jih ne ažurirajo sproti, pod artiklom je akcijska cena, na računu pa druga. Če jih opozoriš na napako, največkrat dobiš nesramen odgovor. Le kam je šla prijaznost?
Imajo tudi hitre blagajne, ki pa jih ne uporablja skoraj nihče, saj tam ni prodajalke, da bi nam pomagala in bi se tudi mi naučili uporabljati te hitre blagajne. Največkrat dela samo ena blagajna, drugo odprejo šele, ko se nabere več strank. Problem so sobote, izgleda, da je posadka zmanjšana, problem rešujejo študenti, da polnijo police – to pa je odnos do strank. Gospa poslovodja naj bi bila zadolžena za prodajalno; ne vem sicer, kaj ji piše v delovni odločbi oziroma kaj je njena naloga, predvidevam pa, da je to skrb, da je prodajalna lepo urejena, da je primerno blago na policah, kupci in prodajalci oziroma zaposleni pa zadovoljni.
Žal sem starejša oseba, mož ni obnovil in podaljšal vozniškega izpita in sem primorana kupovati v Mercatorjevem centru, ker je najbližji, pa čeprav z izbiro prodajalne nisem zadovoljna. Naj se pa tudi Mercatorjeva uprava malo zamisli, ker si tudi na periferiji zaslužimo boljšo oskrbo.
Marija Novak, Idrija