V kontekstu novega mandata napovedujem, da je treba že v koalicijskih pogajanjih opredeliti jasne smernice na davčnem področju za štiri leta, kaj in kako se bo spreminjalo. Te spremembe zahtevajo ogromno usklajevanja z različnimi javnostmi, brez tega spremembe niso mogoče. Je pa davčne spremembe mogoče zelo enostavno blokirati, saj se pri vsaki od njih oglasi nekdo, ki je prizadet. Običajno so to ljudje, ki imajo relativno visoko finančno in včasih tudi medijsko moč. Tak primer je bil poizkus uvedbe davka na premoženje. Na široko se je začelo govoriti, da želi vlada obremeniti hiše in stanovanja, v katerih ljudje živijo, ali zidanice, ki so jih ljudje gradili sami, češ, država me bo kaznovala, ker sem bil priden ali uspešen. To ni bil nikoli naš namen, obdavčiti smo želeli presežno oziroma investicijsko premoženje.
Davčna politika je zgolj podpora drugim politikam. Tipičen primer so nepremičnine, saj mladi zelo težko pridejo do njih. Cene so v zadnjih letih nebrzdano rasle. Približno 50 odstotkov novogradenj v Ljubljani naj bi se kupovalo kot investicija, ne za bivanje. Obstaja krog državljanov, ki imajo visoke prihranke, in naložbe v nepremičnine niso le varne, temveč tudi najbolj donosne. Po drugi strani mladi vse težje pridejo do nepremičnin in lastnega doma. Država mora poskrbeti, da ta stanovanja pridejo na trg.
Vir: Sobotna priloga Dela