Tudi v naši raziskavi se je pokazala ta dvojnost. V anketi smo ljudi spraševali, kam bi vložili 100.000 evrov, če bi jih imeli. V odgovorih je bila na prvem mestu nepremičnina, potem bančni depozit, na tretjem mestu pa že kriptovalute.
Vlada je v začetku leta sprejela nacionalno strategijo finančnega opismenjevanja in imenovala strokovni svet, v katerem je med drugimi ministrstvo za šolstvo, s ciljem vključiti te teme v šolske predmetnike, da bi učenci dobili osnovno znanje, kako varčevati, kako upravljati denar v domačem gospodinjstvu. Izkušnje s tečajev za odrasle po Sloveniji so dobre. Hvaležni so za novo znanje, mogoče kdo celo preveč pričakuje. Na tečaju ne bo postal finančni guru ali dobil recepta, kako na hitro obogateti. Finančno znanje se pridobiva počasi, učimo se vse življenje. Najpomembnejše je, da so ljudje ozaveščeni. Mi jih učimo osnov, kaj je obrestna mera, kaj inflacija, kaj razpršenost naložb ... Če nimamo jasnih osnovnih pojmov in se, denimo, podajamo na finančni trg kupovat delnice, je to bolj podobno loteriji kot vlaganju.
Slovenci smo sicer dobri, a ne prav pametni varčevalci. Ljudem skušamo predati sporočilo, da je nespametno, da so tako skrajno konservativni in denar puščajo na računih, namesto da bi se odločili za aktivne oblike varčevanja. To je še posebej pomembno za mlade, pri katerih je ročnost varčevanja dolga in se nihanja na dolgi rok izničijo. Zato je škoda, da mladih ne naučimo pametno varčevati na trgu kapitala. x Nedeljski dnevnik
