Številke o vožnji skozi rdečo luč, ki se jih navaja, mogoče niso ustrezne, mogoče so tudi odraz dela na terenu in opazovanja vožnje avtomobilov skozi rdečo luč na semaforju, torej ugotovljene kršitve, ne pa dejansko stanje. Kar je pomemben podatek pri razumevanju rezultata, da je opaziti manj kršitev. Na statistični rezultat Policijske uprave Ljubljana je vplivala tudi zmanjšana uporaba osebnega prevoza z avtomobili, kot ugotavlja Celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana 2025–2032. In še, podatki Policijske uprave zajemajo tudi obdobje petih let, torej zajemajo tudi covidno obdobje, v katerem se je bistveno spremenil prihod na delo, saj se je začelo delo opravljati doma kot odziv na virus.
Pogosto v Ljubljani prečkam križišče Poklukarjeve in Ceste na Brdo, ki je pomembna vpadnica v mesto z omejitvijo hitrosti 40 km na uro. Ob vsakem sprehodu psa ob tem križišču ugotavljam vožnjo vozil skozi rdečo luč v smeri mesta ali iz njega. Mnogi vozniki iz Poklukarjeve ulice ne speljejo ob zeleni luči, saj so že navadili, da je treba kljub zeleni na semaforju počakati na voznike, ki vozijo po Cesti na Brdo skozi rdečo luč, nove betonske ograje pa so naredile križišče nepregledno. Prepričan sem, da bi dnevno našteli več deset voženj skozi rdečo luč, skrb vzbujajoče pa je, da to križišče predstavlja šolsko pot, po kateri otroci hodijo do osnovne šole.
Sodobne prometne politike temeljijo tudi na zmanjšanju in umirjanju prometa z avtomobili. Pred davnimi leti se je vožnja skozi rdečo luč ugotavljala s kamerami, ki jih dandanes ni več križiščih. Kamere za rdečo luč, sodobne ugotavljajo tudi hitrost vožnje, bi lahko bistveno umirile promet in s tem izboljšale varnost; zato predlagam Mestni občini Ljubljana, da jo namesti na križišče Poklukarjeve ulica in Ceste na Brdo, kar bo šolarjem in drugim omogočilo varnejšo pot.
Jože Piano, Ljubljana