Moje mnenje in verjetno tudi mnenje velike večine državljanov je, da so v trenutni sestavi ustavnih sodnikov samo trije sodniki, ki po pravilu vedno sodijo ideološko, v skladu z »direktivo« desnih strank in RKC. Te sodnike, katerih imena poznamo, lahko opredelimo kot vojake desnice z apriorno opredeljenim mnenjem, ne glede na pravna dejstva, ampak zgolj ideološko. Težko pa bi rekli, da preostalih šest sodnikov, ki jih Krivic preprosto uvršča v levo usmerjeno nazorsko stran, odloča ideološko, torej levo – liberalno. Ta šesterica namreč nima gospodarja nad sabo in odločajo neodvisno po svoji vesti in znanju, od primera do primera. Nasprotno pa trojica »sodnikov – vojakov« odloča po vnaprej znanem vzorcu desnih strank in RKC, torej niso avtonomni. Ta trojica se je namreč že apriori legitimirala, preostali sodniki pa delujejo samostojno in s svojo glavo. Bojim se, da takšen, Krivičev pristop, dejansko vodi v politizacijo sodstva.
Kakšno je Krivičevo »predalčkanje« sodnikov, pa nam lahko pokaže primer dveh bivših predsednikov ustavnega sodišča, Petra Jambreka in Ernesta Petriča, ki jih Krivic nedvomno uvršča na ideološko desno stran. Ta dva bivša predsednika ustavnega sodišča sta v prejšnjem režimu kot komunista opravljala zelo pomembne funkcije, danes pa naj bi po Krivičevo bila desničarja. Torej, ko grem zvečer spat, sem levičar, ko se zjutraj zbudim, pa sem desničar. Ne, gre samo za interese in koristi, ki jih konkreten sodnik v danem trenutku lahko iztrži. To pa vsekakor niso lastnosti neodvisnih sodnikov.
Torej, če se vrnem k začetni zahtevi Krivica, bi sedaj »predsednica morala predlagati dva desnici nazorsko naklonjena sodnika«, če bi hoteli uravnotežiti nazorsko usmeritev ustavnega sodišča. To pa bi pomenilo samo to, da bi po Krivičevo predsednica morala predlagati dva »sodnika – vojaka«, ki bosta sodila neavtonomno in po vnaprej znani usmeritvi njihovih gospodarjev, torej po komandi.
To je moje mnenje, kot nepravnik pa pričakujem in prosim, da nas bivši ustavni sodnik Matevž Krivic razsvetli in pojasni kriterije za opredelitev sodnikov na levo – desno. Kot mi je znano, kodeks o sodniški etiki nikjer ne navaja kriterijev za delitev sodnikov na leve in desne, temveč poleg tega, da ne smejo biti člani političnih strank, izpostavlja njihove moralne in etične vrline kot so neodvisnost, nepristranskost, usposobljenost, predanost, diskretnost in ugled. Ob tem pa zakon za izvolitev sodnika ustavnega sodišča celo določa samo tri pogoje, in sicer, da je državljan RS, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Torej, kje je tu delitev na tako imenovane leve in desne kvote sodnikov? Nič od tega.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
