Denar za obnovo zvonika smo zbrali vsi, verni in neverni, in imeli smo občutek, da smo naredili nekaj dobrega. Takrat ste me s svojo svežino in energijo spominjali na nadškofa Šuštarja, ki je bil (poleg nadškofa Urana) edini res »ljudski« duhovni pastir naroda. A leta in zemeljski interesi so naredili svoje, vedno bolj ste podobni predhodniku Rodetu … Namesto za duše ste začeli skrbeti za materialne koristi, vedno bolj pozabljate, da je v Sloveniji Cerkev ločena od države in tako imamo sedaj od države plačane kurate v SV, socialno zavarovane duhovnike in še bi lahko našteval.
Ampak tudi to vam ni dovolj, zdaj ste začeli posegati v moje pravice, pravice neverujočega, da odločam o svojem življenju, tudi o tem, kako se bo le-to končalo, če bom slučajno neozdravljivo zbolel in trpel muke. Ob tem mi pride na misel prilika, ki jo je pred leti tako slikovito opisal slovensko-srbski igralec Stevo Žigon na TV pogovorni oddaji: kot otrok je moral hoditi k verouku, tam pa je katehet vsakič v razredu jedel česen in obenem razlagal, kako je ta svet eno samo trpljenje, da bo prijazna odrešitev prišla na onem svetu, po smrti. Pa je Žigon nagovoril sošolca, da je ta vprašal kateheta, zakaj uživa česen. Odgovoril mu je, da zato, da bi čim dlje živel, očitno mu še na pamet ni padlo, da je s tem razkril svojo pokvarjeno dvojno moralo. Žigon od takrat naprej ni več hodil k verouku …
In prav zato gre, za dvojno moralo, pokvarjeno, izprijeno, sebično moralo, s katero hoče Cerkev dopovedati nam, nevernim, da smo morilci, ker si prizadevamo za pravico do dostojnega konca življenja (samo!) v primerih trpljenja. Zato postavljam pred vas, nadškof Zore, izziv: lotite se raje problematike samomorov mladih, obupanih, odpisanih …, po novem imate celo pravico, da vaši diplomanti delujejo kot psihoterapevti. Tam pa res imate možnost, da se izkažete in dobili boste nedeljeno priznanje družbe za veliki dosežek. Ali pa se lotite primerov, kot je primer predatorja patra Rupnika, ki ga tako vztrajno ščitite in njegov primer pometate pod težko preprogo.
Izzivov vam torej ne manjka, le lotite se dela, ki ga najbolje obvladate in za katerega vas je pooblastil Bog, pustite politiko ob strani, nas, svobodne državljane pa pustite na miru in nam ne kradite pravice, da o svojem življenju v primeru hudega trpljenja odločamo sami.
Morda bi za začetek že tiskane in nalepljene plakate, na katerih pozivate h glasovanju proti referendumu, prelepili s pasico: »Se opravičujem, bil sem zaveden!« Verjemite mi, cenili bomo to gesto.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
