Zato avtor pisma z naslovom Razmišljanje o napovedanih reformah v šolstvu (Dnevnik, 15. 10. 2026) upravičeno opozarja, da bi morali biti zaskrbljeni. To tudi podrobno obrazloži v svojem prispevku. Uvajanje tržnih mehanizmov in menedžerskih logik v javno šolstvo in kulturo (kot se v zdravstvu že nekaj časa dogaja) preobraža slovensko družbo iz skupnosti solidarnosti v družbo tržnih potrošnikov in individualne tekmovalnosti, za otroke in kvaliteto znanja, ki jo bodo tako pridobili, pa nič dobrega.
Širokogrudno odpiranje javne blagajne zasebnim izvajalcem v času Janševih vlad je ministru Rončeviću in njegovim znancem prineslo znatne materialne koristi, kot beremo v časopisih, zato lahko sklepamo, da bo s tako prakso nadaljeval in »ne bo popuščanja«.
Za tiste, ki še vedno verjamejo, da sedanjemu ministru gre za otroke, se lahko vprašajo, zakaj verjamejo besedam, ne pa preteklim dejanjem – ali jim gre res za otroke?
Majda Koren, Ljubljana