Ni pa nič novega, da je taktika oseb, ki želijo prikriti svoja dejanja in namene, napad na druge. Tisti, ki je res proti korupciji, bo začel pri sebi, pri svoji stranki in pri svojih ljudeh. Vemo pa, da Logar ima še vedno selektiven vid, saj »nič ni videl«, ko so ga spraševali, kaj so počeli člani njegove nove stranke v aferi Lars & Sven. Tudi ga ne moti korupcija, ki ogroža našo suverenost, ko tuje obveščevalne službe delajo v korist neke stranke.
»Korupcije naših ljudi so dovoljene, korupcije drugih bomo pa preganjali,« je pravilo, po katerem se obnašajo politiki, ki ne mislijo tega, kar obljubljajo volivcem. In očitno je, da se volivci, ki glasujejo za take politike, pripravljene na selektivni boj proti korupciji, strinjajo s takim stališčem, drugače ne bi volili in verjeli takim politikom. Mogoče celo verjamejo, da je možen selektiven boj proti korupciji – in potem izberejo lisico, da čuva kokoši.
Ker stranka Levica ne dovoljuje korupcije v svojih vrstah, jo stranke, ki se strinjajo s »selektivno korupcijo«, ne želijo v bližini, saj bi se v tem primeru mnogim odprle oči glede tega, komu je res do tega, da se korupcija v Sloveniji odpravi.
Majda Koren, Ljubljana