Prvošolčke v osnovnih šolah je letos vlada RS obdarila z Ustavo RS in slovensko zastavico z upanjem, da si bodo to domovinsko dejanje vzeli na znanje, kakorkoli že. Dijake srednjih šol pa je poleg vseh rednih obveznosti doletelo tudi »tradicionalno« fazaniranje, ki se je marsikje izrodilo v medvrstniško nasilje z resnimi poškodbami, kjer je morala posredovati tako policija kot tudi zdravniki in reševalci, kar nam dramatično poročajo številni mediji in družbena omrežja.
Glede na to, da sem bil včasih, pred davnimi leti, tudi sam dijak srednje šole, se takšnega izživljanja s strani sošolcev ne spomnim, mi je pa kot staršu in dedku res hudo, da se morajo moji otroci in vnuki soočati s takimi diskriminatornimi dejanji, kjer se nekateri dominantneži tako prostodušno izživljajo nad šibkejšimi.
Varuh človekovih pravic kot tudi zagovornik načela enakosti Republike Slovenije sta glede takih in podobnih dejanj zelo jasna in enotna, da gre za nesprejemljivo diskriminacijo in kršitev pravice do dostojanstva kot tudi pravice do varnosti in telesne nedotakljivosti, ker vse to predstavlja resno tveganje za fizično in psihično zdravje.
In da ne pozabimo, med šoloobveznimi so tudi številne osebe s posebnimi potrebami, tudi gluhi, naglušni in gluhoslepi kot predstavniki nevidne invalidnosti, ki tako medvrstično nasilje še posebej težko dojemajo in sprejemajo, zato bi se res spodobilo, da tako država kot tudi pristojno ministrstvo sprejmejo neke konkretne ukrepe, da se kaj podobnega v bodoče ne bo več dogajalo.
V 34. členu ustave Republike Slovenije je zelo jasno navedeno, da ima vsak pravico do osebne dostojanstvenosti in varnosti, kar pomeni, da vsako medvrstično nasilje to pravico zelo grobo krši, in res bi bil skrajni čas, da pristojne institucije temu primerno tudi ukrepajo, nenazadnje tudi zato, ker jim 56. člen ustave RS zagotavlja posebno varstvo pred telesnimi poškodbami in drugimi izkoriščanji in zlorabami.
Nekateri fazaniranje dojemajo kot nedolžno šalo, ampak mnogim neprostovoljnim žrtvam, ki se s takimi dejanji absolutno ne strinjajo, bo tak prvi šolski dan pustil zgolj slab in travmatičen spomin in opomin, ki si ga zagotovo niso želeli.
Boris Horvat Tihi, predsednik Aurisa, Kranj