Priprava na spreminjajoče se podnebje je prednostna naloga, ki terja dejanja, in sicer od zagotavljanja oskrbe z vodo do zaščite cest in energetskih omrežij. Priprave na prihodnost pa se začnejo z naložbami danes. Evropska unija je odločena zaščititi svoje državljanke in državljane ter podjetja in se z ustreznim načrtovanjem pripraviti na višje temperature v Evropi.
Pri naložbah v odpornost proti podnebnim spremembam ne gre le za zmanjšanje tveganj. Gre za zaščito ljudi in podjetij, podporo delovnim mestom in krepitev konkurenčnosti Evrope. Z našimi odločitvami se lahko odprejo tudi novi trgi za evropske tehnologije, kar bi prispevalo k temu, da se podnebni izzivi spremenijo v gospodarske priložnosti.
Prejšnji teden je EIB napovedala, da bo do leta 2030 v projekte za prilagajanje podnebnim spremembam vložila 30 milijard evrov, kar je dvakrat več od njene zaveze v prvi polovici tega desetletja. To bo podprlo učinkovitejše gospodarjenje z vodo, sodobno kmetovanje in infrastrukturo, ki bo bolj odporna proti poplavam in sušam. Gospodarski razlogi za takojšnje ukrepanje so prepričljivi, saj najnovejše ocene kažejo, da vsak evro, vložen v preprečevanje in prilagajanje, prihrani deset evrov pri stroških škode in popravil.
V Atenah se s financiranjem EIB posodabljajo storitve v zvezi z odpadnimi vodami in krepi odpornost proti suši. Na Poljskem svetovalne skupine pomagajo zaščititi nacionalno cestno omrežje pred podnebnimi tveganji. V Franciji EIB podpira inovatorje, ki razvijajo semena, ki bodo lahko vzklila tudi pri višjih globalnih temperaturah.
Poleg tega je komisija ta teden predstavila sveženj za odpornost proti podnebnim spremembam, da bi lokalnim, regionalnim in nacionalnim oblastem pomagala pri pripravah na naše prihodnje podnebje. Referenčno gibanje temperatur pri podnebnem segrevanju oziroma enostavneje – enotnost pri domnevanju, do kolikšne mere se bodo temperature v EU povzpele, bo izhodiščna točka za sprejemanje odločitev v zvezi s politikami, namenjanjem sredstev in naložbami.
Trenutno se odločitve ne sprejemajo na podlagi skupne izhodiščne točke, kar pa ogroža prihodnje stroške, varnost in odpornost. Če upoštevamo, da se nam globalno do konca stoletja obeta segretje za tri stopinje Celzija, v Evropi pa še večji dvig temperature, in sicer za štiri do pet stopinj Celzija, načrtovanje mest, izgradnja infrastrukture ali upravljanje virov dobijo zelo drugačno podobo, kot bi jo imeli, če te realnosti sploh ne bi upoštevali.
V svežnju se poziva tudi k jasni odgovornosti in transparentnosti za obvladovanje podnebnih tveganj na različnih področjih, od prostorskega načrtovanja do kritičnih energetskih sistemov. Dodelitev jasnih vlog organom bo pripomogla k pripravi, učinkovitem odzivanju in učenju iz izkušenj, da se prepreči ponovitev nesreč.
EU lahko izkoristi tudi priložnost, da postane vodilna na svetovnem trgu in v tehnologiji na področju rešitev za odpornost proti podnebnim spremembam. S porastom izdelkov, tehnologij in storitev, ki krepijo odpornost proti podnebnim spremembam, se odpirajo izvozne priložnosti za podjetja EU, pri čemer naj bi svetovni trg do leta 2050 po ocenah dosegel približno 3,5 bilijona evrov.
Od najsodobnejšega gospodarjenja z vodo in preciznega kmetijstva do toplotnih črpalk, izolacijskih sistemov in naprednih gradbenih tehnik, Evropa lahko gradi na svojih prednostih kot tehnološka in proizvodna gonilna sila, obenem pa zaščiti naše ljudi in naše družbe.
Pobude komisije in skupine EIB za odpornost in prilagajanje so pomemben korak pri odzivanju na toplejši svet in ekstremnejše vremenske razmere, vendar predstavljajo šele začetek. Za doseganje trajnih rezultatov bo potrebno sodelovanje med evropskimi institucijami, državami članicami, podjetji ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi. Tako kot pri številnih drugih izzivih nas bo tudi tukaj naša enotnost okrepila. Z naložbami danes lahko zgradimo močnejšo Evropo, ki bo bolje pripravljena na prihodnost.
Nadia Calviño, predsednica Evropske investicijske banke
Wopke Hoekstra, evropski komisar za podnebje