»Moja odločitev ni uperjena zoper festival ali ustvarjalce, ki bodo na njem sodelovali. Njihovo delo spoštujem in jim želim uspešen festival. Je pa izraz prepričanja, da kultura ne sme biti prostor ideološkega izključevanja, temveč prostor pluralnosti, kulturne raznolikosti in soočanja različnih pogledov,« je ministrstvo za kulturo v sporočilu za javnost navedlo besede ministrice Ignacije Fridl Jarc.
Prebral sem in nisem mogel verjeti, da (tudi) moja ministrica za kulturo tako razmišlja. Glede na to, da je ministrica rojena v prejšnjem sistemu, verjetno ve, bi pa jo spomnil, mlajšo generacijo pa seznanil, da so v prejšnjem sistemu obstajale »komisije za šund«, ki so jo sestavljale strokovni ljudje. Uradno je šlo za komisijo, ki je odločala o oprostitvi ali naložitvi dodatnega davka na promet. Za razliko od klasične cenzure ta komisija del ni prepovedovala, temveč je nanje vplivala finančno. Kakšnega pa je tudi spravila »v bunker«.
Če je komisija ocenila, da album, ovitek ali knjiga nima umetniške vrednosti oziroma spada med kič in šund, izdelek ni bil oproščen davka. Posledično so bile takšne izdaje v trgovinah bistveno dražje (tudi do dvakrat), kar je zmanjšalo njihovo prodajo. Kdo se je znašel na udaru? To so bili predvsem izvajalci novonastale narodne glasbe (zgodnje oblike turbofolka), pa tudi številni rock in punk bendi zaradi provokativnih besedil ali ovitkov, pisatelji, filmi …
Ministrica se je javno tudi vprašala, ali je mogoče poslanstvo osrednjega nacionalnega filmskega festivala omejiti zgolj na formalne kategorije in podeljevanje nagrad. Hkrati je dodala, da spoštuje avtonomijo festivalskih selektorjev in da ne namerava posegati v njihove odločitve, a avtonomija, po njenih navedbah, ne izključuje odgovornosti za odprtost, raznovrstnost in širino programskih odločitev.
Pri Festivalu slovenskega filma v Portorožu so pojasnili okoliščine odločitve in postopek oblikovanja festivalskega programa ter da gre za strokovno odločitev in v skladu s pravili festivala. Kot so izpostavili, film ni bil vsebinsko ocenjen, zato njegova neuvrstitev ne predstavlja presoje njegove umetniške kakovosti, tematike ali idejnega sporočila, pač pa je bil film prijavljen kot srednjemetražni igrani film, veljavni festivalski pravilnik pa ne predvideva posebnih nagrad za srednjemetražni igrani film.
»V skladu z načinom izvajanja selekcijskega postopka na letošnjem festivalu film zato ni bil vključen v vsebinsko ocenjevanje selekcijske komisije. Ker je uvrstitev v pregledni program vezana na predhodno ocenjevanje prijavljenih del, film posledično ni bil uvrščen niti v pregledni program,« so še pojasnili in dodali, da je bil producent o neuvrstitvi filma in razlogih zanjo obveščen 28. avgusta, na obvestilo se ni odzval, prav tako ni podal ugovora ali zaprosil za dodatna pojasnila.
Vrnimo se k pojmu »šund«. To, kar je naredila ministrica za kulturo, je navadno »šundovsko« obnašanje v eni osebi in direktno vmešavanje v programsko politiko festivala, kljub besednim izmikanjem. Kot je razvidno iz javno dostopnih informacij, je bil producent pravočasno obveščen in ni bilo nikakršnega odziva z njegove strani. Sedaj pa se oglaša (šundovsko) ministrica, pove svoje legitimno mnenje in to oziroma takšno mnenje ter nasprotovanje je razlog, da se ne bo odzvala povabilu na otvoritev festivala, za kar sem zaskrbljen. Oprostite, gospa ministrica, ne morete biti dopoldanska in popoldanska ministrica. Ste ali niste? Vašemu mnenju ne oporekam, ker se na to ne spoznam in premalo vedenja imam, oporekam pa vam, da se niste udeležili otvoritve. Vi ste ministrica za kulturo te države in kot državni nameščenec morate ravnati državotvorno. Tokrat ste nekulturno nasedli, kdor koli vam je to svetoval, da ste vaše mnenje povezali z neudeležbo. S tem ste naredili hudo politično in strokovno napako. Tudi vaša nedorečena izjava glede urejanj zadev okrog RTV nas skrbi.
Menim, da bi bilo dobro, da se vsi ministri te vlade, ker je bilo veliko napak storjenih v komunikacijah z ljudstvom, usedete in pogovorite, kako komunicirati z vsemi ljudmi in ne samo z »našimi«. Zapomnite si, da so ta vlada in njeni ministri vlada in ministri vseh nas, ki smo državljani te države. Vladanje je umetnost, če smo že pri kulturi, umetnost vladanja pa je potrebna pri vsem.
Remzo Skenderović, član društva SRP, Ljubljana