Te spremembe bo treba v slovenskih strateških dokumentih še opredeliti, saj trenutno veljavna resolucija, ki je prav tako bila sprejeta junija lani, določa obrambne izdatke v višini treh odstotkov BDP. Novo vlado čaka izdelava nove resolucije o razvoju slovenske vojske, resolucije, ki jih sedaj pišejo že letno, kot po tekočem traku. Na FDV je komisar tudi omenil, da so se vojaške potrebe zavezništva podvojile. Obiskal je tudi ministrstvo za obrambo in podal kritiko dosedanjega dela.
Slovenija ima poleg finančnih težavo tudi s kadrovskimi viri. Januarja letos se je minister za obrambo pohvalil, da imamo pozitiven trend naraščanja kadrovske sestave Slovenske vojske (SV) in da je povečana za 260 pripadnikov. In res je 5. januarja 2026 na straneh ministrstva možno prebrati, da smo imeli 30. decembra lani 7592 pripadnikov, od tega 6276 pripadnikov stalne sestave, ki so ključni za delovanje vojske. Danes lahko na spletnih straneh SV preberemo, da ima januarja letos 7490 pripadnikov, od tega 6161 pripadnikov stalne sestave, katerim so pridodali 189 pogodbenih rezervistov. Poklicnih pripadnikov in pripadnikov mirnodobne sestave je manj. Ta trend je v vojaškem smislu izredno problematičen in zahteva ob novem obsegu SV uvedbo izrednih razmer. Srednjeročni obrambni načrt namreč predvideva ukrepanje, če številka pade pod 7500 šele v letu 2027. V nasprotnem primeru bomo ponovno brali oceno negativne pripravljenosti za delovanje v vojni in za modernizacijo SV.
Število dopolnilnih sil se je povečalo za več kot desetkrat, s 3000 na 30.000 pripadnikov. Te sile že jemljejo delež poklicnih pripadnikov, objektov, skladišč, programov urjenja in ostalo. Prav tako bo z ostalimi zmogljivostmi (logistika, transport, komunikacije, zagotovitev delovanja), ki bodo zasedene ali bodo morale biti povečane na račun manevrskih enot. Vse to v trenutku, ko se pripravljamo na sprejem novih tehničnih sistemov bojne in dvojne uporabe v SV.
Res je, da kupujemo pretežno transportne zmogljivosti, kot so letala, helikopterji in terenska transportna vozila, in zamenjujemo sistem ognjene podpore iz vlečnega v samovoznega, slabše zaščitenega od mehaniziranih, ter pehotno oborožitev, vendar je vsota sprememb ogromna. Samo upamo lahko, da nismo kupovali transportnih vozil za dopolnilne sile. Te spremembe bo vojska naslavljala z zmanjšano poklicno sestavo. Kakšno dediščino je zapustil prejšnji načelnik generalštaba novemu, bomo videli ob prihodu prvih novih sistemov. Pozitiven trend predstavlja število štipendistov, ki pa bodo sistemu lahko pomagali čez dvajset let, ko bodo imeli ustrezna znanja in izkušnje.
Potem ko bo prvi vojak poročal poveljnici obrambnih sil o bojni pripravljenosti, bo zavezništvo podalo svojo presojo stanja na obrambnem področju. Do sedaj je bila javnost seznanjena. Upajmo, da bo letos tudi tako.
Ob takšni zmedi obrambne, varnostne in zunanje politike bi bilo nujno področje odpornosti preseliti z obrambnega resorja. To pomeni, da bo morala naslednja vlada razrešiti vse naštete gordijske vozle, če bomo želeli biti konstruktiven in verodostojen partner v Evropi, kakršnakoli ta že bo.
Ivan Mikuž, Ljubljana