Kako pa delujejo slovenske opozicijsko usmerjene stranke, recimo v tekmi za župansko mesto v glavnem mestu? Že lep čas se oglašujejo razdrobljeno, vsaka zase in vsaka proti vsaki. In vsaka bo pobrala nekaj glasov drugi. Ob razpršenih volilnih glasovih nobena ne bo dobila dovolj glasov, da bi bil njen kandidat/ka izvoljen. Ali resnično kandidirajo ali se le reklamirajo?
Številčnost članov ne zagotavlja stranki, da bo njena kandidatka/at značajsko pri volivcih najbolj zaželena/n za obetani položaj. In prav najbolj številčne stranke so, po mojem, odgovorne, da namesto tekmovanja sklenejo z manj številčnimi strankami predvolilno zavezništvo. Da se odpovejo prestižu in samozvani prednostni pravici svojega kandidata/ke pred kandidati/kami manjših strank. Se usedejo skupaj, ne ravno v najbolj elitnem hotelu v mestu, in se dogovorijo, koga bodo skupaj podprle na volitvah. Če največje stranke takega posveta niso sposobne uspešno izvesti, bi se, po mojem, njihovi člani morali vprašati, kakšna vodstva imajo in zakaj vztrajajo prav v tistih strankah.
Edvard Sušnik, Ljubljana