Kakor se za butalsko demokracijo spodobi, sta bila dva kandidata, Koder, ki je bil znan po tem, da je znal vsako stvar obrniti na glavo, in Pleško, ki je znal vsako glavo obrniti proč.
Koder je predložil svoj program v štirih točkah: izgradnjo veličastnega mostu na travniku Sušica, elektronski predal za vsakega Butalca, uvedbo brezplačnega zraka za vse občane ter postavitvijo razglednega stolpa za pogled na projekte, ki jih še ni. Čeprav reke ni bilo, so podporniki poudarili njegovo vizijo, da most čaka na prihodnost reke. Vsak Butalec bo dobil svoj elektronski predal v obliki lesene škatle z napisom E-pošta, v katero bo lahko spravljal vso svojo pošto, pa če bo elektrika ali pa ne. Privrženci so bili navdušeni tudi, da bo razgledni stolp pri gostilni ter da bo zrak zastonj, samo hlapi bodo plačljivi.
Pleško je imel krajši program, ker je varčeval s papirjem. Ukinil bo občino, da ne bo stroškov, vse ceste bodo enosmerne, da ne bo zmede, davke bodo plačevali samo tisti, ki to besedo zmorejo izgovoriti. Pleško se je hvalil, da je varčen človek, ker bo uvedel redukcijo elektrike ob sedanjih konicah. Kot pomembno točko programa je napovedal, da se bo odpovedal podkupovanju ter da bo od izvolitve naprej sprejemal samo darila. »Končno red in šparanje! Kdor zna reči 'davek', naj ga plača!« v en glas privrženci.
Na soočenju na TV Butale sta kandidata sedela vsak na svojem sodu, med njima pa voditelj, ki je bil neodvisen, ker ni razumel nobenega. V prvem delu sta imela besedo kandidata. Povzetek njune razprave pa je tak. Koder: »Pleško nima programa!« Pleško: »Imam! Samo da ga ne razkrivam, ker bi ga Koder pokvaril!« Voditelj je imel zaradi časovnih omejitev lahko samo eno vprašanje: »Kako bosta rešila stanovanjsko problematiko?« Koder: »Zgradili bomo hiše brez oken, da ne bo zavisti med sosedi.« Pleško: »Prepovedal bom stanovanja. Kdor nima hiše, nima problema.« In konec oddaje.
Na dan volitev so Butalci glasovali z dvignjeno roko, ker listkov niso našli. Bili so spravljeni v elektronskih predalih. Pleško in Koder sta oba razglasila zmago. Njuni privrženci so peli vsak svojo himno. Kot nasprotniki pa vsi skupaj v gostilni: »Kdor koli bo župan, Butale bodo ostale!« Volilna komisija je razglasila: »Zmagal je narod!« In tako so v Butalah dobili dva župana. Ob ponedeljkih sta vladala, v ostalih dneh pa sta se prepirala, kdo je več naredil. Butalci pa so zadovoljno rekli: »Glavno, da imamo volitve. Pamet nas samo krega, volitve pa zabavajo.«
V Butalah so po veličastni dvojni zmagi sklenili, da demokracije še ni konec, dokler je mogoče kaj prešteti, razveljaviti ali svečano zapriseči. Ker sta oba zmagala, sta sklenila koalicijo. Koder naj bi vodil projekte, ki se vidijo. Pleško pa tiste, ki se ne. Butalci so zadovoljno rekli: »Zdaj imamo oblast in opozicijo v enem. Tako se ne moreta skregati z nami, ampak samo med sabo.« Gostilničar pa je dodal: »To so najboljše volitve doslej, promet je večji, kot v občinskem proračunu.«
In življenje v Butalah je teklo dalje, Butalci pa so ugotovili, da se vse odločitve tako ali tako sprejemajo v gostilni ter so začeli zbirati podpise za referendum, ali naj naslednjič kandidira kar gostilna.
Tomaž Šumi, Lesce