Med prvimi je prišel na vrsto pralni stroj. Njegova priključitev v stanovanju pa je zahtevala dve stvari: vodo iz vodovoda in električno energijo. Pa še nekaj: proizvodnjo pralnih strojev in pralnih sredstev. Začetek vsega je bil brez političnih razprav. Šele po nekaj letih so ugotovili, kaj se je dogodilo (se še dogaja), pa vseh posledic še do danes nismo ugotovili, ampak ženska emancipacija je dobila trdnejšo osnovo. Vseeno ni šlo prav hitro. V vsakem desetletju smo dobili nove in obnovljene vodovode in stabilno električno energijo (tudi zaradi vse večjega števila TV aparatov in cele vrste gospodinjskih aparatov).
Ljubljana načrtuje krožno vodno čolnarsko pot okoli ljubljanskega gradu in še z dvema manjšima elektrarnama. Če bo uspel še načrt, da se Ljubljanica uvrsti v kopalne vode, bo manjkal samo še program za namakanja kmetijskih zemljišč v bližnji in daljni okolici. Ampak slednjega bo treba omogočiti po vsej državi. Če ne bo namakanja, bomo izgubljali kmetijsko proizvodnjo zaradi vse daljših suš v tednih in mesecih, v katerih to prizadene s posledicami tudi živinorejo. Sedanji vodovodi niso bili namenjeni zalivanju zelenjave ali osnovnih poljščin. Torej bo treba vodo za namakanja dobiti iz drugih virov. Zajemanje vode iz podtalnice za namakanje polj lahko naredi več škode kot koristi. Torej namakanje je možno samo iz rek in te so prav tako občutljive na sušo. Tako ostane samo zadrževanje vode z jezovi na rekah. Tega je včasih bilo veliko, saj je imel vsak mlin ali žaga na manjših vodotokih zgrajen jez, ki je za par dni lahko zadrževal vodo. Posredno je vplival na višino podtalnice v bližnji okolici. Zadrževanje vode v naših rekah in redistribucijo vode za namakanje bi morala urediti država z zakonodajo, s katero bi uredila osnove za izdelavo projektov in načinov za izkoriščanje zajete vode, tudi finančnih sredstev. Najbrž bi to moral narediti posebni državni organ, ki bi pregledal sedanjo zakonodajo, ki marsikaj preprečuje in ne omogoča koriščenja povodja rek za namakanje, ter zastaviti nov program zadrževanja vode z jezovi (tudi s turbinami) s potrebno novo zakonodajo.
Vrag je odnesel šalo. Zadnji čas je, da začnemo urejati namakalne sisteme. Nekoč je stara Jugoslavija to že poskusila na reki Ibar in nekaj v Banatu, pa takrat vremenski pogoji še niso bili tako zaostreni. Izkušnje pa najbrž so.
Ni dovolj, da se hvalimo z odličnimi vodami, treba jih je pripeljati v vsako naselje, v vsako hišo in na vsako polje.
Franci Gerbec, Kremenica