Člani sekretariata sveta za nacionalno varnost predlagajo aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. V zvezi z navedenim so bili tudi že pri predsednici države, ki pa izraža določene pomisleke v zvezi s tem predlogom.
Glede na to, da je bila obravnava tajna, je seveda težko ocenjevati vsebino. A vendarle verjamem, da so še vedno možni resni razmisleki in odločitve.
Najprej je treba razčistiti, da ne gre samo za 4. odstavek 37. člena zakona o obrambi (ZObr), temveč tudi za 37. a člen tega zakona, ki bolj natančno opredeljuje pomoč SV policiji pri varovanju državne meje. Gre za opozarjanje, napotitve, začasno omejitev gibanja oseb ter sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic. In to največ za tri mesece in z možnostjo podaljšanja.
Ampak tako kot je uporaba vojske že načelno sporna proti tujim civilnim osebam, to je tujcem, beguncem na meji, kar je posledično »zasluga« predloga vlade Mira Cerarja, notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, obrambne ministrice Andreje Katič in seveda takratne (2015) sestave državnega zbora, je tudi še bolj sporna uporaba Slovenske vojske proti lastnim državljanom, torej Romom. In to danes, leta 2025, v vladi Roberta Goloba, obrambnega ministra Boruta Sajovica, notranjega ministra v odstopu Boštjana Poklukarja in sedanje sestave DZ.
Ne glede na vso tragičnost dogajanj in smrt nedolžnega Aleša Šutarja v Novem mestu, ocenjujem, da so predvideni ukrepi z angažiranjem SV absolutno neprimerni. Ne samo, da so neproporcionalni, tudi vsebinsko in glede na razloge ter pravno podlago so neprimerni. Sklicevanje na globinsko zavarovanje meje je neprimerno. Kot sem že zapisal, ob nastanku zakona ni bilo določeno, ali je ta mejni pas 100 m, 200 m ali morda sega tja do Ljubljane. Prav tako sem opozarjal na možnost zlorab glede 37. člena ZObr in ravno to se sedaj dogaja oziroma poskuša realizirati.
Kdo bo odgovoren za vse žrtve in koliko žrtev naj bi bilo zaradi novih predvidenih ukrepov predloga vlade Roberta Goloba, ki se presenetljivo izneverja lastni odgovornosti, ne vem. Vem pa, da ta pot absolutno ne vodi v pravo smer. Ne samo da odpira vrata južnoameriškemu in trumpovskemu načinu reševanja varnostnih, socialnih in drugih problemov, tudi na stežaj odpira prostor vse bolj prisotnemu naciklerofašizmu v Evropi in v Sloveniji. Kljub zanikanju stičnih točk sta na tem področju poenoteni stranki Gibanje Svoboda in SDS žal popolnoma enaki. In pri vsem tem država s konkretnimi osebami z imeni in priimki iz pozicije ter opozicije neodgovorno sodeluje. Celo predsednica države ni odločno zavrnila navedene pobude in očitno ne vidi potencialne in dejanske nevarnosti, ki ni v Romih, tujih beguncih in drugačnih, temveč v razkroju pravne države, nesposobnosti reševanja problemov na civiliziran način ter spreminjanju miselnosti v smer nacizma in kratenja človekovih pravic.
To, da država ne obvladuje kriminala in kriminalitete, je stvar ne samo policije in pravosodja oziroma države in vseh njenih inštitucij, temveč vseh nas državljanov. A še najmanj in nikakor ne vojske. Ko pridemo do te točke, potem se izgubijo vsi tako opevani »zahodni zgodovinski civilizacijski dosežki«. Tudi ločitev policije in vojske.
Izenačevanje obeh struktur, čeprav z »rahlimi« finesami razlik, ni niti zakonsko umestno in ni strokovno primerno. Ločitev policije in vojske je civilizacijski dosežek, ki ga ne smemo zavreči. Razlika med vojakom in policistom je velika. Vojak je pooblaščen, usposobljen, opremljen in namenjen za obrambo domovine pred tujim agresorjem. Policist pa ima nalogo preventivno preprečiti kazniva dejanja. Če pa do njih pride, pa zavarovati kraj kaznivega dejanja, zavarovati dokaze, prijeti storilca in ga predati preiskovalnemu sodniku oz. sodišču.
Ta »sprehod« v razlike sem naredil namenoma, ker nekateri vplivneži in drugi nevedneži očitno zagovarjajo trumpovske in južnoameriške rešitve, ki nam nikakor ne bi smele biti vzor ter cilj naših ravnanj. In nikakor ne omogočajo normalnega sobivanja. Prej nasprotno. Obrazložitve, da se je »sodelovanje« policije in vojske tako v Evropi kot pri nas pri določenih postopkih izkazalo za zelo koristno in pozitivno, pa nekako ne delujejo prepričljivo. Verjamem, da glede tega sodelovanja »vaja dela mojstra« in da celo zakonske podlage samo zakrivajo bistvo neprimernosti ravnanj države.
Če pa je res tako velik razlog, da je policistov »premalo« in država nima kadrovskih rešitev, potem se bojim, da bodo čez čas proti Romom angažirani tudi socialni delavci in davčni uradniki ter zdravniki in šolniki.
Upam samo, da bo na koncu državni zbor veliko bolj trezen od te vlade in sekretariata sveta za nacionalno varnost.
Miloš Šonc, Grosuplje
