Prvi rezultati nacionalnega raziskovalnega projekta Mladi v zdravstveni negi – Dejavniki pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege v Sloveniji kažejo na resne izzive pri ohranjanju mladih kadrov v zdravstveni negi.
»Rezultati raziskave jasno kažejo, da mladi v zdravstveni negi ne odhajajo zaradi poklica samega, temveč zaradi pogojev, v katerih ga opravljajo. Skrb vzbuja predvsem ugotovitev, da skoraj četrtina mladih zaposlenih razmišlja o odhodu iz zdravstvene nege, več kot tretjina pa o menjavi delodajalca. Raziskava potrjuje, da so za zadržanje mladih ključni obvladljive delovne obremenitve, kakovostno vodenje, možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter jasne priložnosti za strokovni in karierni razvoj. Če želimo zagotoviti stabilen in kakovosten zdravstveni sistem, moramo ustvariti okolje, v katerem bodo mladi zdravstveni delavci želeli ostati in razvijati svojo poklicno pot,« je poudarila red. prof. dr. Brigita Skela Savič, znan. svet., vodja raziskovalnega projekta Dejavniki pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege v Sloveniji, ki ga izvaja Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Raziskava je zajela 727 zaposlenih v zdravstveni negi (tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester), starih do 35 let, iz različnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov po Sloveniji. Povprečna starost sodelujočih je bila 29 let, povprečna delovna doba pa skoraj sedem let. Podatki so bili zbrani med aprilom in majem 2026.
Obremenitve ostajajo velik problem
Le 28,5 odstotka vprašanih svoje delovne obremenitve ocenjuje kot normalne, medtem ko jih skoraj tri četrtine ocenjuje kot nadpovprečne, ki trajajo od treh mesecev do več kot eno leto. Mladi zaposleni v zdravstveni negi v povprečju opravijo skoraj 20 nadur na mesec, polovica jih opravlja dela triizmensko, 36 odstotkov pa dvoizmensko.
Dodatno skrb vzbuja poseganje dela v prosti čas zaposlenih. Skoraj četrtina anketirancev je poročala, da jih je vodja klical med dopustom, skoraj tri četrtine pa prejemajo klice zaradi usklajevanja urnika tudi na dneve, ko niso v službi.
Med vprašanimi jih 78 odstotkov dela na želenem delovnem mestu, vendar bi le 53,5 odstotka ponovno izbralo poklic zdravstvene nege, če bi imeli to priložnost, kar je izjemno skrb vzbujajoče.
Raziskava ugotavlja visoko stopnjo izgorelosti med mladimi zaposlenimi. Več kot 70 odstotkov jih kaže zmerne ali visoke znake izgorelosti, pri več kot četrtini pa je stopnja izgorelosti visoka ali zelo visoka.
Kaj mlade zadržuje v poklicu?
Mladi, ki poročajo o večjem zadovoljstvu s poklicem in delom vodij, obvladljivih delovnih obremenitvah in pogojih dela, prisotnosti psihosocialne opore na delovnem mestu ter možnostih za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, so bolj pripadni delodajalcu in poklicu ter bistveno redkeje sprejmejo odločitev o odhodu iz poklica. Pomemben zaščitni dejavnik v fazi razmišljanja o odhodu iz poklica predstavljajo tudi zadovoljstvo s poklicnim statusom in možnosti kariernega razvoja.
Kaj lahko naredijo zdravstveni zavodi?
Raziskava kaže, da na odločitev za menjavo delodajalca najbolj vplivajo dejavniki delovnega okolja: zadovoljstvo z delom, psihosocialna podpora sodelavcev in vodij, obvladljive delovne obremenitve ter kakovost vodenja.
Čeprav je plača statistično značilen dejavnik, pojasni le majhen del razlik med zaposlenimi. Vsakih 100 evrov višja neto plača zmanjša verjetnost menjave delodajalca za 9,5 odstotka. Po drugi strani pa ima organizacija dela bistveno večji vpliv: vsaka dodatna delovna nedelja na mesec poveča verjetnost odhoda za 49 odstotkov, slaba ocena vodenja pa za približno 20 odstotkov.
Potrebni so sistemski ukrepi
Rezultati raziskave potrjujejo, da se Slovenija sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske države, kjer pomanjkanje medicinskih sester predstavlja eno največjih kadrovskih težav v zdravstvu. Evropski podatki kažejo, da prav medicinske sestre predstavljajo največjo strukturno vrzel med zdravstvenimi poklici.
Raziskovalci poudarjajo, da bodo za zadržanje mladih v zdravstveni negi nujni ukrepi za zmanjšanje delovnih obremenitev, izboljšanje delovnih pogojev, krepitev vodenja, podporo pri kariernem razvoju ter boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Karierni razvoj na področju specializacij, kliničnih specializacij in samostojne prakse zdravstvene nege na primarni ravni v Sloveniji še ni ustrezno razvit. V primerjavi s številnimi državami EU in OECD Slovenija na tem področju še vedno zaostaja, saj sistem ne omogoča polnega izkoriščanja naprednih kompetenc medicinskih sester.
Poseben izziv je dejstvo, da druga bolonjska stopnja izobrazbe v zdravstveni negi ni sistemsko priznana kot podlaga za pridobivanje specialističnih kliničnih znanj in večje avtonomije pri delu s pacienti. Mladi diplomanti in magistri zdravstvene nege to pogosto prepoznavajo kot pomembno oviro za karierni razvoj in strokovno napredovanje. To potrjuje tudi raziskava, v kateri je sodelovalo 105 magistric in magistrov zdravstvene nege.
