V rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.
***
Bralka A. D.: S sestro sva postali solastnici starejše stanovanjske hiše. Problem je, ker sestra ne pusti, da bi v hiši izvedla določene nujne spremembe, kot sta zamenjava oken in pleskanje. Kaj narediti v takšni situaciji? Jo lahko v to nekako »prisilim«? Lahko zahtevam delitev hiše? V tem primeru me skrbi, da bo temu nasprotovala, ker bo potem del stroškov padel nanjo, saj sumim, da nima denarja. Kakšne možnosti imam?
Odgovor: Temeljno pravilo je, da se solastniki sporazumejo glede poslov rednega upravljanja s solastnino. Za take posle štejejo tisti posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje nepremičnine za doseganje njenega namena (denimo čiščenje, plačevanje položnic, tudi zamenjava dotrajanih materialov, pleskanje …).
Če se solastniki ne morejo sporazumeti glede takih poslov, to pa je nujno za redno vzdrževanje stvari, lahko sprožite postopek pred nepravdnim sodiščem, ki bo odločilo o tem, da je treba posel izvesti, to pa bo predstavljalo ustrezni pravni temelj za sodelovanje sestre pri takem poslu (denimo obveznost sofinanciranja). Velja, da stroške upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo nepremičnino, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.
Kar zadeva delitev nepremičnine, pa ima vsak solastnik pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Vsak pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, je ničen. Temeljno pravilo je, da solastniki sporazumno določijo način delitve nepremičnine. Če pa do sporazuma ne pride, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del nepremičnine, za katerega izkažejo upravičen interes.
