Preletimo nekaj naslovov iz domače in tuje vlomilske črne kronike v zadnjih mesecih. »Prek videonadzora na daljavo zagledal zamaskiranca, ki s terase skuša vlomiti v hišo.« »Stanovalka ob prihodu domov zalotila vlomilca, ki sta pobegnila in se pri skoku z balkona poškodovala.« »Moški je v zgodnjih jutranjih urah v Solkanu prek balkonskih vrat vlomil v stanovanjsko hišo, kjer so ga pričakali stanovalci in 45-letnika zadržali do prihoda policistov.« »Triinsedemdesetletni upokojenec iz italijanskega kraja Lodi sredi noči ustrelil enega od treh vlomilcev, tožilstvo zanj zahtevalo tri leta zapora, sodišče ga je po sedmih letih sodnih postopkov oprostilo.«
Slovenski policisti so lani obravnavali več kot 1800 vlomov v stanovanja in hiše, to pomeni v povprečju pet vlomov v stanovanje na dan. Vseh vlomov skupaj je bilo več kot 7100, torej več kot 20 na dan. Veliko ljudi pa še vedno zmotno misli, da se pri nas vlomi ne dogajajo. Tokratnega tolmača Nedeljskega, kako je najbolje ravnati, ko se soočimo z vlomom v stanovanje ali celo zalotimo vlomilca na delu, smo pripravili s pomočjo generalne policijske uprave.
Kateri so najpogostejši načini vloma v stanovanjske hiše in stanovanja?
Načini izvrševanja vlomov se glede na vrsto in lokacijo nepremičnine spreminjajo. Za stanovanja velja, da so najpogostejši načini vloma z lomljenjem cilindričnih ključavnic vhodnih vrat in vlomi skozi vrata, okna balkonov (pritličja in prva nadstropja). Pri stanovanjskih hišah v naselju in zunaj naselja pa v veliki večini vlomilci vlamljajo skozi garažo, garažna vrata, kletna okna ali balkonska in druga okna. V veliki večini primerov si storilec pred vlomom ogleda nepremičnino. Vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za izvršitev dejanja najmanj ovir in kjer bo tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebno vabljiva za vlomilce so odprta okna zaradi prezračevanja, razpoložljivo orodje za dostop (zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko nasilno vlomijo, zapuščene žive meje ali visoke ograje). Pri zaščitnih ukrepih je zato pomembno doseči, da so naši prostori in imetje za storilce čim bolj nedosegljivi, in vzpostaviti občutek fizične prisotnosti v hiši ali stanovanju. Zelo pomembno je tudi, da storilcu odvzamemo čas za izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer s primernim mehanskim varovanjem in drugimi ovirami (vgradnja rešetk na oknih, kakovostnih ključavnic …).
Najboljša kombinacija zavarovanja našega imetja je kombinacija mehansko-tehničnega varovanja. Z ustreznim mehanskim varovanjem bomo močno zmanjšali možnost, da storilci vlomijo, če pa že bodo, bomo o tem takoj obveščeni z raznimi oblikami tehničnega varovanja (javljalniki gibanja, alarmi, videonadzorom).
Kaj najpogosteje odnesejo vlomilci v stanovanjske objekte?
Storilci najpogosteje odtujijo gotovino, zlatnino in druge vrednejše predmete.
Kako ravnamo, če zalotimo vlomilca v svojem stanovanju?
V primeru, da zalotite vlomilca, ne reagirajte pretirano pogumno, še zlasti če je vlomilec fizično močnejši, oborožen ali je vlomilcev več. Sledite navodilom vlomilcev in se ne upirajte. Takoj po dejanju pokličite policijo! Policiji lahko pri izsleditvi vlomilca pomagate, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete predvsem osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo), registrsko številko avtomobila, barvo, znamko in tip vozila ter smer, kamor so pobegnili. Do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.
Ali lahko fizično zadržimo vlomilca do prihoda policistov?
Prijetje storilca kaznivega dejanja na kraju dejanja (tako imenovano zasačenje) je zakonito, če je oseba zalotena med dejanjem ali takoj po njem. Vsakdo lahko storilcu odvzame prostost, če ga zaloti pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar mora to takoj sporočiti policiji (na telefonsko številko 113). Pri tem je treba spet opozoriti, naj oškodovanci najprej poskrbijo za lastno varnost in naj ne reagirajo preveč pogumno, saj ne vedo, s kom imajo opraviti.
Smo kazensko odgovorni, če v svojem stanovanju ali na svojem zemljišču z uporabo sile ali orožja povzročimo poškodbo vlomilca? V katerih primerih da in v katerih ne?
Kljub določilom, da lahko osebo oziroma storilca zadržimo do prihoda policije, smo v vseh primerih tako civilno kot kazensko odgovorni, če nekoga poškodujemo. To velja, tudi ko gre za storilca kaznivega dejanja. Tovrstni primeri se obravnavajo od primera do primera, da se ugotovi, ali je bila reakcija nujna in sorazmerna grožnji, ki jo je oseba utrpela v svojem domu. Preverja se denimo, ali je vlomilec ogrožal življenje stanovalca in njegovih bližnjih ali pa je morda prišlo do prekoračitve pravice do obrambe, če denimo stanovalec strelja na vlomilca, ki beži …
Kaj naredimo, če ob prihodu domov opazimo, da smo žrtev vloma?
V primeru, da postanete žrtev vloma, nemudoma pokličite policijo na številko 113. Zaradi uspešne preiskave policija priporoča, da v stanovanje ali hišo ne vstopate, da ne premikate stvari in predmetov, ki se jih je dotikal storilec, oziroma da ne pospravljate notranjosti ali okolice. Le na takšen način bo lahko policija opravila ogled kraja in zavarovala sledi, ki bodo pripomogle k izsleditvi storilca.
Prav tako policisti pozivajo ljudi, da jih pokličejo, če zaznajo neznane osebe in vozila ter se jim njihovo vedenje ali zadrževanje na določenem kraju zdi sumljivo (denimo če neznanci opazujejo objekt). Kdor želi ostati anonimen, lahko pokliče tudi na anonimno številko policije 080 1200.
