»Prepričana sem, da se brez našega javnega pisma ne bi zgodilo nič in bi osebe z demenco še naprej premeščali. Zdaj je vsaj preseljevanje ustavljeno,« pravi mag. Irena Žagar, predsednica Srebrne niti – Združenja za dostojno starost. V javnem pismu, objavljenem sredi marca, so v združenju opozorili na, kot zapišejo, nesprejemljivo preseljevanje stanovalcev z demenco iz domov za starejše v druge ustanove po državi, o čemer so jih obvestili šele svojci stanovalcev. Razlog? Varovani oddelki v nekaterih domovih, kjer bivajo osebe z demenco, niso pridobili zakonsko zahtevane verifikacije ministrstva za solidarno prihodnost. Preseljevali so jih po domovih z verificiranimi oddelki drugod po državi.
Obvestilo o selitvah je združenju podal sin ene izmed prizadetih stanovalk, ki je bil zgrožen, ko je ugotovil, da so njegovo mamo iz radovljiškega Doma dr. Janka Benedika brez predhodnega obvestila premestili drugam. »Tako smo sploh izvedeli za to. V javnosti ni bilo znano, da se to dogaja. Prav tako ni sprejemljivo, da svojci o tem niso bili obveščeni vnaprej,« poudarja Žagarjeva.
Težje sprejemanje sprememb
Nenadne spremembe v vsakdanjem življenju starejši ljudje praviloma sprejemajo težje. Že za zdravega človeka je lahko prehod v dom za starejše velik preizkusni kamen ne glede na pozorno in skrbno obravnavo, ki so je lahko deležni v novem domu. Osebe z demenco pa se na novo okolje prilagajajo še veliko težje in je zanje, tudi ob blagi obliki bolezni, lahko že najmanjša sprememba v vsakdanjem življenju velik šok. Ljudje z demenco niso predmeti, ki jih lahko preprosto prestavimo iz enega kraja v drugega. Preselitve so prekinile socialno mrežo stanovalcev, kar lahko dodatno poslabša njihovo psihofizično stanje. »Selitev v nepoznano okolje z nepoznanimi zaposlenimi, brez rednih stikov z najbližjimi je moralno-etično nesprejemljiva in pomeni hudo kršitev pravic starejših,« so jasni v Srebrni niti.
Kot pravijo v združenju, so v primerih, o katerih so bili obveščeni, stanovalce z demenco preselili iz varovanega oddelka v Radovljici v Gornji Grad in v Bohinj. Ko sta se sorodnika prizadetih stanovalcev odločila ukrepati, je primer prišel v javnost. Sprašujejo se, ali bi se selitve nadaljevale v tišini, če ne bi bilo posameznikov, ki so temu odločno nasprotovali, primer pa naj služi kot opomnik, da se ne sme zgoditi, da se brez možnosti vplivanja posameznika oziroma njegovih sorodnikov odloči, kam se namesti osebo z demenco, ob tem opozori Irena Žagar.
Ministrstvo: Selitve niso bile potrebne
S pojasnilom o dogajanju v Radovljici so se oglasili na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer pravijo, da je razlaga, da v Domu dr. Janka Benedika Radovljica ne morejo več zagotavljati obravnave oseb z demenco, neustrezna. »V domovih za starejše (in drugih socialnovarstvenih zavodih) zagotavljajo obravnavo različne populacije, tudi oseb z demenco, saj ni nujno, da je njihovo stanje tako, da potrebujejo namestitev na varovani oddelek, kot ga določa zakon, ki ureja duševno zdravje, in za namestitev na katerega je potreben sklep o namestitvi, ki ga izda sodišče.« Zakon, ki ureja duševno zdravje predvideva kot varovani oddelek zgolj oddelek, za katerega socialnovarstveni zavod pridobi verifikacijo (se pravi, da so preverjeni in potrjeni prostorski, tehnični in kadrovski pogoji, kot jih za varovane oddelke določajo predpisi s področja duševnega zdravja oziroma socialnega varstva).
Pregled domov, ki ga je v preteklosti izvajalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, zdaj pa ministrstvo za solidarno prihodnost, je pokazal, da na nekaterih oddelkih niso dosegli zahtevanih standardov, ki jih za varovane oddelke določajo predpisi s področja duševnega zdravja oziroma socialnega varstva. Ministrstvo za solidarno prihodnost je ugotovilo, da teh pogojev niso dosegali štirje domovi za starejše: poleg doma v Trbovljah in že omenjenega v Radovljici še domova v Trebnjem in na Ptuju.
Za kakšne standarde gre? Na primer Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah, o katerem je bilo v medijih že veliko napisano konec lanskega leta, ministrstvo ni podaljšalo verifikacije in varovanega oddelka za stanovalce s težjo obliko demence, ker bi prostor moral imeti eno- ali dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami ter urejen dostop do zelenih površin. Med razlogi, da dom ne pridobi verifikacije, so lahko tudi preozki hodniki ali prenizki stropi, da sobe nimajo lastnih sanitarij in podobno.
Socialnovarstveni zavodi, ki ne izpolnjujejo pogojev, na varovane oddelke v času, ko jim je bilo določeno prehodno obdobje, ne smejo sprejemati novih stanovalcev, po pozivu Srebrne niti pa zatrdili, da selitve niso bile potrebne. »Tovrstno ravnanje ni redna praksa. Domovom smo predali navodila, da navkljub izidu verifikacije oddelkov ne preselijo oskrbovancev. Zavode smo opremili z navodili, da pripravljajo polletna poročila o stanju zasedenosti mest,« odgovarjajo na ministrstvu pod taktirko Simona Maljevca.
Radovljica: v prihodnje za osebe z demenco le odprt oddelek
Pregled podatkov ob koncu meseca marca pokaže, da so varovani oddelki organizirani v 28 socialnovarstvenih zavodih, v varovanih oddelkih za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor, pa živi 508 stanovalcev. Prostega mesta v varovanem oddelku ni bilo na voljo. Še bolj žalosten je pogled na podatek o skupnem številu prosilcev, ki zaradi upada kognitivnih funkcij čakajo na sprejem v varovani oddelek v domu: na čakalni listi je po vsej državi 3455 ljudi, največ, skoraj tisoč, pa jih čaka pred vrati zaprtih oddelkov v ljubljanskih domovih.
Vrnimo se na radovljiški primer. Ministrstvo za solidarno prihodnost je postopke verifikacije oddelkov v socialnovarstvenih zavodih nasledilo februarja lani od ministrstva za delo, družino in socialne razmere. Pri tem so ugotovili, da so nekateri postopki verifikacije zastali. Iz prevzetih evidenc izhaja, da je med njimi tudi Dom dr. Janka Benedika Radovljica, ki je že leta 2011 na tedaj pristojno ministrstvo vložil vlogo za verifikacijo varovanega oddelka ter vlogo dopolnjeval in pozival k njeni rešitvi. Zgodilo se ni nič.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost razlogov za zastoj postopkov ne poznajo. Ker pa se zavedajo, za kako občutljivo gre, zlasti pri omejevanju pravic oseb na podlagi sklepa sodišča in s tem povezano namestitvijo na varovani oddelek, so se takoj lotili odprave zaostankov pri verifikaciji varovanih oddelkov. V postopku verifikacije oddelka, ki ga je Dom dr. Janka Benedika Radovljica predvidel za varovani oddelek, so ugotovili, da ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. »Zato oddelka ni bilo mogoče verificirati kot varovan oddelek, na katerega bi zavod lahko nameščal osebe po sklepu sodišča.«
Ministrstvo je zato radovljiškemu domu odredilo, da ne sme več sprejemati oseb, ki jim je sodišče odredilo namestitev na varovani oddelek, ter da mora za osebe, ki so tam že nameščene na podlagi sklepa sodišča, zagotoviti ustrezno obravnavo in varovanje v skladu z veljavnimi predpisi s področja duševnega zdravja. Prav tako mora ministrstvu večkrat letno poročat o številu stanovalcev, ki so bili na varovani oddelek nameščeni po sklepu sodišča. Dom dr. Janka Benedika Radovljica postopoma prešel na odprti oddelek, kjer bo še vedno mogoče oskrbovati osebe z demenco, razen tistih, za katere bi sodišče odredilo namestitev na varovani oddelek, saj dom takšnega oddelka nima.
Že nameščenim stanovalcem bo omogočena ustrezna obravnava, bo pa v prihodnje Dom dr. Janka Benedika postopno prešel v odprti oddelek, znotraj katerega pa se bo še vedno lahko obravnavalo tudi osebe z demenco. Ne bodo pa več sprejemali novih oseb z demenco, ki jim bo izdan sklep sodišča o namestitvi na varovani oddelek, saj takega oddelka dom nima, zaključujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
